Otroški program


Cicibanski zbori


CICIBANSKI PEVSKI ZBORI V LJUBLJANSKIH VRTCIH

Cicibanski pevski zbori so poseben projekt Glasbene matice, namenjen navduševanju predšolskih otrok za zborovsko petje. Projekt je organiziran v sodelovanju z Akademijo za glasbo Univerze v Ljubljani in poteka od leta 2006 v več ljubljanskih vzgojno-varstvenih zavodih. Prek njega otrokom omogočamo srečevanje z glasbo, predvsem jih uvajamo v spoznavanje zborovske pesmi in značilnosti zborovskega petja. S skupinskim petjem jih aktivno vključujemo v glasbeno poustvarjanje in jih postopoma navajamo na estetsko in doživeto zborovsko petje. V letu 2021 so bile izvedene pevske delavnice v Vrtcu Mladi rod v Ljubljani. Kljub aktualnim razmeram in posledično motenemu učnemu procesu, nam je uspelo izpeljati kar osem pedagoških ur, v mesecih november, december in januar. Pod mentorstvom profesorice na Akademiji za glasbo Katarine Zadnik so jih izvedli študenti glasbene pedagogike in instrumentalne-pevske pedagogike: Luka Zapušek, Kristjan Hren, Nastja Hrvatin, Jasmina Ferencek, Nina Čebokli, Klara Jelovšek, Marinka Muhič in Blaž Tepuš.

  • Učenje poteka skozi igro.
  • Otroci se upevajo in izvajajo vaje za krepitev posluha in širitev glasovnega obsega na način, ki je primeren njihovi starosti.
  • Preko igre krepijo slušne sposobnosti (prepoznavajo visoke/nizke, glasne/tihe, počasne/hitre, poskočne/mirnejše melodije), ki jih lahko dobro uporabijo pri zborovskem petju.
  • Pri učenju pesmi je vsebina smiselno predstavljena, tako da otroke pritegne.
  • Utrjevanje in ponavljanje snovi poteka v menjavanju različnih aktivnosti in načinov petja, kar krepi koncentracijo in motivacijo.
  • Pesem, ki je zapeta na nastopu, je zgolj končni izdelek daljšega učnega procesa.
  • Takšna metoda učenja je primerna in prilagojena za delo s predšolskimi otroki, kar se je v zadnjih letih pokazalo za uspešno in otroku prijazno.

Takšna metoda učenja je primerna in prilagojena za delo s predšolskimi otroki, kar se je v zadnjih letih pokazalo za uspešno in otroku prijazno.


Klara Jelovšek, študentka Akademije za glasbo UL

Kljub temu da so letošnje glasbene urice v vrtcu Mladi rod potekale precej v luči prilagajanja epidemiološkim razmeram, smo ustvarjalci dejavnosti poskušali zahteve in pogoje čim bolj premostiti ter otrokom približati glasbo na zanimiv in navdihujoč način. Naučili smo jih nekaj novih pesmic in ponovili nekaj takšnih, ki jih že poznajo, a na drugačen način oziroma z novimi vsebinami. Skupaj smo usvajali melodične in ritmične prvine ter za inštrumente uporabljali lastno telo, na katerega so otroci najbolj navajeni, kar se je videlo tudi pri natančnosti in zavzetosti za izvajanje. Največ veselja pa so v igralnico prinesla Orffova glasbila, s katerimi nimajo toliko stika, kakor bi si mi kot uvajalci v glasbeno življenje želeli, čeprav opažamo, da imajo vrtci polno založene omare in tudi otroci kažejo velik interes za spoznavanje takih glasbil. Včasih je bilo potrebno veliko hitrega prilagajanja, na primer številu otrok določen dan ali predhodnemu znanju otrok, a urice niso bile nikoli dolgočasne, kar se je videlo tudi po tem, da so nas otroci vedno navdušeno pričakovali in si brez težav zapomnili naša imena. V okviru letošnjih glasbenih uric smo dve srečanji namenili tudi poslušanju radiofonskih pravljic, polnih različnih zvokov – seveda, tudi poslušanje je del glasbene vzgoje. Zanimal nas je odziv na slišano vsebino in sprejem slišanih zvokov oziroma glasbe. Toliko, kolikor je bilo pravljic in kolikor je bilo poslušalskih ušes, toliko je bilo odzivov. Verjamem, da smo marsikateremu otroku vzbudili željo po glasbenem udejstvovanju, pa naj gre za igranje na glasbila, petje v pevskem zboru ali pa obiskovanje koncertov in uživanje ob glasbi.

 

Kristjan Hren, študent Akademije za glasbo UL

Osebno dajem velik pomen obdajanju z umetnostjo in vidim veliko vrednost v tem, kako to pripomore k čustvenemu zorenju. Zato menim, da se ta proces  začne že pri najmlajših. Doživljanje umetnosti je zame eno temeljnih izkustev, ki mi bogati življenje in s tem življenje ljudi, ki mi nekaj pomenijo. To vnemo do glasbe kot enega izmed prvinskih čustvenih medijev, poskušam in želim kot pedagog prenesti tudi na vse svoje učence in druge življenjske sopotnike. Izbrani predmet mi je, z vpogledom v iskrivi svet naših najmlajših, dal neprecenljivo življenjsko popotnico. Upam, da sem svojo skupino malčkov zmogel vsaj nekoliko usmeriti k življenju v sožitju z umetnostjo.