Novice
Imenovanje dirigenta Tomaža Tozona za častnega člana društva
Na podlagi sklepa Občnega zbora Kulturnega društva Glasbena matica Ljubljana, sprejetega dne 28. 3. 2017, predsednica društva Veronika Brvar imenuje
TOMAŽA TOZONA
za častnega člana društva
zaradi izjemnega prispevka pri utrjevanju izročila in pomena slovenske zborovske pesmi za identiteto slovenskega naroda in še posebej zaradi navdihujočega, ustvarjalnega in uspešnega vodenja Mešanega pevskega zbora Glasbene matice Ljubljana v obdobju od 1997 do 2007 in Moškega pevskega zbora v obdobju od 2003 do 2009.
Zborovodja TOMAŽ TOZON (1937, Ljubljana) je kmalu po končanem študiju na Akademiji za glasbo v Ljubljani postal glasbeni urednik in producent na Radiu Slovenija in to delo opravljal do upokojitve leta 1994.
Svojo bogato glasbeno kariero je pričel kot deški sopran (med drugim je tedaj »posodil« svoj glas prvemu Kekcu) in nadaljeval kot zveneč bariton v Akademskem pevskem zboru Tone Tomšič, Komornem radijskem zboru, Učiteljskem pevskem zboru Emil Adamič, Kvartetu Do in Slovenskem oktetu, v katerem je prepeval od leta 1978 do 1996 in z njim prepotoval več celin.
Svoj prvi zbor je ustanovil že v osnovni šoli, potem pa na različne načine vodil, spremljal, spodbujal in svetoval vrsti zborov in manjših pevskih skupin. Pevcu se globoko vtisnejo v spomin njegove značilne interpretacije, ki pronicljivo razbirajo skladateljska sporočila, značilna čustvena zavzetost, ki navdušuje tako zbor kot njegove poslušalce.
Kot ustanovitelj ali zborovodja je bil še posebej zavezan naslednjim zborom: Mešani zbor Sv. Cecilija Ljubljana, Mešani zbor Metalka Ljubljana, Oktet Jelovica, Logaški oktet, Goriški oktet, Grosupeljski oktet, Moški zbor Lesarji Slovenije, Mešani zbor sv. Frančišek Sedej Števerjan, Škofjeloški oktet, Oktet Ceh, Moški pevski zbor Kranj ter Mešani pevski zbor Lubnik, katerega je ustanovil in nato vodil dvajset let. Pomembno sled je zapustil še pri Frankolovčanih, Mešanem pevskem zboru Peko iz Tržiča, Kvartetu Spev, Oktetu Lip Bled, kvintetu Tivoli in Oktetu Adoramus iz Novega mesta.
Poseben pečat je s svojim neumornim delom pustil v Mešanem pevskem zboru Glasbene matice Ljubljana, ki ga je v desetletnem vodenju (1997–2007) z uspelimi in odmevnimi nastopi popeljal po mnogih odrih v domovini in tujini. Zbor je pod njegovim vodstvom prejel zlato odličje na tekmovanju v Pragi (2006). Število pevk in pevcev mešanega zbora je preseglo številko 70. Zamisel o velikem moškem zboru je postala resnična, ko je na oder pod njegovim vodstvom stopil tudi več kot 60 članski Moški pevski zbor Glasbene matice Ljubljana, ki je združeval pevce iz vse Slovenije in je svoje uspešno delo zaključil z izidom zgoščenke leta 2008. Pevci tega zbora se še sedaj občasno zberejo in zapojejo pod imenom MoPZ TT & VIRIBUS UNITIS.
Izredno dragoceno je njegovo animatorsko in organizacijsko delo, ki ga je opravljal kot član in predsednik Odborov za glasbeno dejavnost pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije in Škofje Loke ter strokovni spremljevalec in snovalec številnih srečanj in prireditev. Več kot 150-krat je bil član različnih strokovnih glasbenih žirij ter ničkolikokrat mentor raznoraznim zborom v Sloveniji in zamejstvu. Iz njegovih zamisli so se rodila glasbena srečanja kot so Srečanje oktetov v Šentjerneju, Tako pojo zlati, Gorenjska poje, Sloven’c Slovenca vabi, Večer planinskih pesmi, Večer slovenskih viž v narečju in še mnoga druga. V skupnih prireditvah je povezal tri slovenska mesta in njihove muzeje: Piran, Ptuj in Škofjo Loko.
Za svoje izvrstno in neutrudljivo delo je prejel mnogo odličij. Kot član Slovenskega okteta je prejel državno priznanje Zlati znak svobode za zasluge na področju kulture, Zlati Orlando – najvišje priznanje mesta Dubrovnik za večkratno sodelovanje na Dubrovniških igrah, Gallusovo plaketo, ki jo je ob 50-letnici glasbenega udejstvovanja prejel kot priznanje za pomembne dosežke v glasbenem ljubiteljstvu. Gallusovi plaketi je prejel tudi za delo z Oktetom Jelovica in kot pevec Slovenskega okteta. Za dolgoletno prizadevno delo, ki je pomembno prispevalo k razvoju in ugledu Škofje Loke je leta 2000 prejel najvišje občinsko priznanje, Zlati grb občine Škofja Loka. Prejel je tudi Zlati Vorančev spominek za zasluge na področju zborovske glasbe slovenske Koroške, priznanji papeža Pavla VI. in Janeza Pavla II. ob obisku Mešanega zbora Sv. Cecilije iz Ljubljane in Mešanega zbora Sv. Frančišek Sedej iz Števerjana v Vatikanu, Zlato ploščo Radia Veseljak za življenjsko delo na področju narodno zabavne glasbe ter še mnogo drugih.
S svojim mentorskim in zborovodskim delom v letih 1997–2007 se uvršča med zborovodje, ki so pomembno soustvarjali zgodovino Glasbene matice Ljubljana, še posebej njenega Mešanega in Moškega pevskega zbora.
