Koncert


32. Slovenski glasbeni dnevi: Koncert slovenskih samospevov

21. marec 2017, ob 19:30
Ljubljana, Slovenska filharmonija, Dvorana Slavka Osterca


Barbara Jernejčič Fürst, mezzosopran
Gaiva Bandzinaitè, klavir

V sodelovanju s Festivalom Ljubljana

Spored:

Marij Kogoj (1892–1956), red. Jakob Jež
Samospevi iz zapuščine:
Stopil sem na tihe njive  (Silvin Sardenko)
Ah, ne verjemi (Ivan Cankar)

Matija Bravničar (1897–1977)
Skozi gozd je šel (Dragotin Kette)
Še veš, ko si prinesla mi jasmin (Karel Destovnik – Kajuh)
Pesem matere treh partizanov (Karel Destovnik – Kajuh)
Materi padlega partizana (Karel Destovnik – Kajuh)
Kje si mati (Karel Destovnik – Kajuh)

*    *   *

Josip Pavčič (1870–1949)
Ženjica (Ferdo Kozak)
Uspavanka II (Oton Župančič)
Ciciban – Cicifuj (Oton Župančič)

Marijan Lipovšek (1910–1995)
Tebi (Oton Župančič)
Melanholija (Alojz Gradnik)
Osamljena (Kitajska lirika – Alojz Gradnik)

Marij Kogoj (1892–1956), red. Jakob Jež
Predanost (Fritz Lienhard – Pavel Oblak)
Zanka (Silvin Sardenko)
Vrnitev (Silvin Sardenko)

Koncert slovenskih samospevov – zvrst s pri nas bogato, globoko v 20. stoletje segajočo tradicijo – nas bo popeljal po poti nekaterih najvidnejših slovenskih skladateljev prve polovice minulega stoletja, razpetih med tradicijo in novimi izraznimi možnostmi. Vstopili bomo v skrivnostni svet Marija Kogoja, čigar samospevi (Stopil sem na tihe njive, Ah, ne verjemi, Predanost, Zanka, Vrnitev) sodijo med bisere slovenskega samospeva ter razodevajo hkrati ponotranjeno intimo, a tudi drznost glasbenega izraza mladega skladatelja. Kogojev vpliv je čutiti v zgodnjem samospevu učenca Matije Bravničarja Skozi gozd sem šel, katerega ostrina izraza se razblini v poznejših samospevih na Kajuhova besedila (Pesem matere treh partizanov, Še veš, ko si prinesla mi jasmin, Kje si mati, Materi padlega partizana), ki odražajo grozote druge svetovne vojne. Med tradicijo in novim je razdvojen tudi Bravničarjev sodobnik Marijan Lipovšek, avtor preko sto samospevov. Prisluhnili bomo zgodnjim delom iz skladateljevega študentskega obdobja (Tebi, Melanholija, Prva pomlad, Osamljena), ki pa že nakazujejo poteze izoblikovanega sloga njegovega zrelega opusa. Program bodo obogatili še zvoki Josipa Pavčiča (Ženjica, Uspavanka II in Ciciban-Cicifuj), čigar ustvarjalni nazori so sicer ostali zakoreninjeni v poznoromantični glasbeni govorici, zlasti njegovi samospevi pa so skladatelju zagotovili vidno mesto v slovenski glasbeni kulturi. Izbranim samospevom bomo prisluhnili v interpretaciji mezzosopranistke Barbare Jernejčič Fürst in pianistke Gaive Bandzinaité. Dolgoletno vzajemno delovanje sta vrhunski glasbenici okronali z dvema samostojnima zgoščenkama, posvečenima prav slovenskemu samospevu 20. stoletja.

Špela Lah



Mezzosopranistka Barbara Jernejčič Fürst je končala študij zborovskega dirigiranja pri prof. Karlu-Ernstu Hoffmanu ter pridobila naziv magistra umetnosti in operno-dramskega upodabljanja na graški Univerzi za glasbo. Izpopolnjevala se je na mojstrskih tečajih pri M. Lipovšek, Ch. Ludwig, D. Fischer-Dieskaju, M. Martinuju, R. Pirnayu ter za baročno petje pri B. Schlick in Ch. Roussetu. Bila je članica Flamskega opernega studia v belgijskem Gentu in štipendistka Steans Institut for Young Artists v okviru Ravinia festivala v Chicagu. Gostovala je na odrih Flamske opere v Gentu in Antwerpnu, ljubljanske in mariborske opere, dunajske Komorne opere in Theather an der Wien, ter v okviru Glasbene mladine Ljubljanske, Festivala Ljubljana, festivala Kogojevi dnevi, Poletja v stari Ljubljani, Slovenskih glasbenih dni, Koncertnega ateljeja DSS, Steirische Herbst, Carintische Sommer, Bregenzer Festspiele, Styriarte, Internationale Woche für alte Musik Krieglach, Frühlingsfestival v Musikvereinu, Echi lontani, Festivala Retz, Zagrebški bienale, Wien modern … Sodeluje s številnimi orkestri in ansambli (Slovenska filharmonija, Simfoniki RTV Slovenija, Tonkünstlerorchester, Recreationorchester Graz, Slowind, La petite bande,  Armonico Tributo Austria, Capella Musicae, Solamente naturali, Musica Aeterna, Mosaik, Klangforum Wien… ), s katerimi je posnela že nekaj zgoščenk, predvsem kot izvajalka novitet slovenskih in avstrijskih skladateljev. Prvo samostojno zgoščenko je posvetila celotnemu opusu Marija Kogoja ob spremljavi litvanske pianistke Gaive Bandzinaite. Slednja je tudi njena spremljevalka pri najnovejši plošči z naslovom V votlini raja z deli Lebiča, Ježa, Šivica in Lipovška. Zgoščenko z naslovom Dotiki pa je posvetila skladateljicam in skladateljem današnjega časa, ki  pišejo za glas solo in Monteverdiju. Je profesorica solopetja na Akademiji za glasbo v Ljubljani.

Gaiva Bandzinaite se je rodila v Niddenu v Litvi. Zgodnje glasbene izkušnje (petje, klavir) so jo pripeljale na Umetniško gimnazijo v Vilniusu, kjer je že nastopala kot spremljevalka solopevcev in imela pri petnajstih svoj prvi klavirski recital. Študij klavirske igre je nadaljevala na vilniuški Visoki šoli za glasbo. Že med študijem je korepetirala, snemala za radio in pripravila nekaj solističnih koncertov. Po zaključku študija klavirja na koncertnem oddelku je ostala na Visoki šoli kot asistentka. Srečanje z L. Sukis in R. Lampsatis jo je pripeljalo v Avstrijo, kjer je končala študij spremljave samospeva. Od leta 1995 deluje kot pianistka-spremljevalka na univerzi Mozarteum v Salzburgu. Korepetirala je na mojstrskih tečajih pri E. Schwarzkopf, L. Sukis, B. Zakotnik, K. Widmerju in drugih. S številnimi solopevci je nastopala v koncertnih hišah kot so Gasteig v Münchnu, Musikverein v Gradcu, Paul Hall v New Yorku in Chartehouse v Londonu. Poleg klasičnega in romantičnega repertoarja posveča veliko pozornost tudi sodobni glasbi (prvič je izvajala in tudi posnela skladbe, napisane prav zanjo). Bila je ena od sooblikovalk koncertnega ciklusa Varwe Musica na Dunaju, ki se je ukvarjal z medsebojnim vplivanjem glasbe in likovne umetnosti dvajsetega stoletja.