Skladateljica Tadeja Vulc je svoje glasbeno izobraževanje pričela v Radljah ob Dravi in ga nato nadaljevala na Srednji glasbeni in baletni šoli v Mariboru. Želja po ustvarjanju jo je usmerila v študij kompozicije na Akademiji za glasbo v Ljubljani, pri Urošu Rojku, nato pa na Visoko šolo za glasbo na Dunaj, kjer je izpopolnjevala svoje znanje kompozicije pri skladatelju Michaelu Jarrellu. Že v času študija je prejela številne nagrade: 1. nagrado na natečaju Pogled kulture, 4. nagrado na mednarodnem tekmovanju Rostrum na Nizozemskem, ki poteka pod okriljem UNESCA; študentsko Prešernovo nagrado za skladbo Tri iveri, 2. nagrado natečaja Ministrstva za kulturo RS, 1. nagrado na mednarodnem natečaju APZ Tone Tomšič za priredbo ljudske skladbe Če bi jaz bila fčelica in zanjo tudi nagrado občinstva. Njene skladbe redno izvajajo na domačih koncertnih odrih kot tudi v tujini. Veliko piše za otroke (Gal v galeriji, Pisani svet orkestra, Kraljestvo glasbe, itd.). Od leta 1995 se aktivno ukvarja z zborovodstvom. Vodila je že različne zbore in zasedbe, s katerimi je izvajala projekte doma in v tujini, ter prejela številne nagrade in priznanja za izvedbe in izbor programa, med drugim tudi Zlato plaketo na tekmovanju Naša pesem 2014 v Mariboru. Kot dirigentka je sodelovala z mnogimi priznanimi glasbeniki. Tadeja Vulc je docentka na oddelku za glasbo Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru.

Svetlana Makarovič, pesnica, pisateljica, ilustratorka, igralka, šansonjerka, je ena najbolj vsestranskih in vrhunskih slovenskih umetnic. Piše pesmi, pripovedno prozo, drame, radijske in lutkovne igre za otroke, scenarije in šansone. Prvo knjigo za mladino je objavila leta 1972 (Miška spi). Od takrat naprej veliko ustvarja za otroke. V poeziji in številnih pripovedih za mladino je oblikovala samosvoj in prepoznaven slog. Njena mladinska besedila so del sodobne slovenske klasike. Ustvarila je literarne junake, kot so kosovirji, Sapramiška, škrat Kuzma, veveriček posebne sorte, sovica Oka, Tacamuca … Leta 2008 je izšla antologija Svetlanine pravljice, leta 2014 pa izbor Zlata mačja preja. Objavlja v revijah Ciciban in Cicido. Ima eno najobsežnejših bibliografij med slovenskimi avtorji (več kot 300 knjižnih naslovov). Dvakrat je bila nominirana za Andersenovo nagrado (1998, 2000), leta 2020 tudi za nagrado ALMA (Astrid Lindgren Memorial Award), t. i. malo Nobelovo nagrado za mladinsko književnost. Leta 2021 je prejela Ježkovo nagrado.

Režiserka Eva Hribernik deluje kot operna režiserka tako v slovenskem kot mednarodnem prostoru. Po končanem študiju dramaturgije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani je diplomirala iz operne režije na Akademiji za italijansko opero v Veroni. V gledališču Elettra v Rimu je režirala sodobno italijansko dramo Pepel (Gianluca Arena), v Veroni pa je v dvorani Palazzo Camozzini uprizorila Figarovo svatbo (W. A. Mozart). V njeni režiji so bile v Sloveniji izvedene opere in glasbene predstave: Kaznovana radovednost (P. Šivic), Pod svobodnim soncem (T. Kobe), Božji delec (P. Mihelčič), Ada (T. Svete), Deseti brat (A. Makovac), Madagaskar (G. Norigea/J. Someillan), Gospod in hruške (D. Bavdek), Mož, ki je imel ženo za klobuk (M. Nyman), Ex/odus radosti (J. Susnick/N. Bogojević), Snežna kraljica (M. King), Deček, ki je prehitro rasel (G. C. Menotti), Afriški živalski raj (A. J. Kropivšek), Iz trebuha anakonde (B. Glavina), Kandid (L. Bernstein), Zora in čriček (P. Mihelčič), Hiša usmiljenja (T. Svete) idr. Za delo na kulturnem in umetniškem področju je prejela mednarodno nagrado Universum Donna 2019, ki jo podeljuje Universum Academy Switzerland.

Zborovodkinja Tadeja Kreča je svojo glasbeno pot začela v Glasbeni šoli Trbovlje. Že od malih nog je sodelovala pri najrazličnejših pevskih zborih, tudi v Mladinskem pevskem zboru Trbovlje pod vodstvom Ide Virt. Leta 2012 je z odliko zaključila študij glasbene pedagogike na Pedagoški fakulteti v Mariboru in diplomirala iz zborovskega dirigiranja pod mentorstvom profesorja Jožeta Fursta. Sodelovala je tudi v vokalni skupini Canticum, kasneje pa je svoje zborovsko petje negovala pri mešanem pevskem Zboru sv. Nikolaja, pod vodstvom dirigentke Helene Fojkar Zupančič. Znanje improvizacije, orkestrske in komorne igre je pridobila kot članica ORFF-ove skupine na Glasbeni šoli Trbovlje, bila pa je tudi članica Delavske godbe Trbovlje. Končala je nižjo glasbeno šolo iz solo petja z željo, da bo lahko svoje znanje pevske tehnike prenašala na mlade nadobudneže, kasneje pa svoje znanje nadgrajevala še pri urah prof. Marte Močnik Pirc.

Otroški pevski zbor Glasbene matice Ljubljana je bil ustanovljen leta 2005 z namenom, da bi otrokom približali kakovostno, predvsem slovensko zborovsko literaturo, jih navduševali za ubrano zborovsko petje, za skupinsko poustvarjanje in jih skrbno vodili skozi pevski razvoj. Zbor redno nastopa in sodeluje tudi pri večjih glasbeno-scenskih projektih, kot so bili ABC (Marjan Kozina), Pedenjped (Karol Pahor, Tadeja Vulc, Matevž Goršič idr.), Gal v galeriji (Tadeja Vulc), Kaznovana radovednost (Pavel Šivic), Brundibar (Hans Krasa), Obiski pri Cuckih (Vitja Avsec), Afriški živalski raj (Tomaž Vrabič, Anton J. Kropivšek) in Iz trebuha anakonde (Tomaž Vrabič, Bojan Glavina). Pomembna so tudi snemanja za Radio Slovenija in različne založbe (Mladinska knjiga, založba Grafenauer, založba Panika). Kadar zbor nastopi v glasbeno-igrani predstavi k sodelovanju povabi tudi mlade igralce.

Klemen Torkar je svojo pevsko pot začel pri baritonistu Jakobu Jeraši na GŠ Tržič, nadaljeval pa pri tenoristu Marijanu Trčku na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana. Dodiplomski študij petja na Akademiji za glasbo v Ljubljani je zaključil pri Matjažu Robavsu, magistriral pa pri Piji Brodnik. Za vlogo Orfeja (C. Monteverdi), uprizorjeno v SNG Opera in balet Ljubljana in Baziliki Santa Maria Gloriosa dei Frari v Bentkah, je prejel Prešernovo nagrado AG v Ljubljani. V SNG Opera in balet Ljubljana je poustvaril vloge Pastir (P. Šavli, Pastir), Franz (J. Offenbach, Hoffmanove pripovedke) in Vašek (B. Smetana, Prodana nevesta). V SNG Maribor je nastopil v vlogi Arnalte (C. Monteverdi, Kronanje Poppeje) in Obutega mačka (C. Cui, Obuti maček). Pod okriljem Slovenskega komornega glasbenega gledališča je nastopil v vlogah: Junak (T. Svete, Junak našega časa), Sodnik (Ch. W. Gluck, Ogoljufani sodnik), Volk (C. Cui, Rdeča kapica), Markiz di Conchiglia (N. Piccini, La Cecchina), Uberto (G. B. Pergolesi, La serva padrona), Vladimir (T. Svete, Ada), Bastien (W. A. Mozart, Bastien in Bastiena), Dr. S (M. Nyman, Mož, ki je imel ženo za klobuk), Kočkarjev (B. Martinů, Ženitev), Bratec (T. Mauko, Deklica z vžigalicami) in Kanarček ter Edvard (T. Svete, Hiša usmiljenja). V KCJT Novo mesto je poustvaril vloge: Azbad (T. Kobe, Pod svobodnim soncem), Deseti brat (A. Makovac, Deseti brat) in Andrej Smole (A. Makovac, Julija). Nastopil je tudi kot Alfred v Straussovem Netopirju, kot Ernesto v Donizzetijevem Don Pasquale (dir. I. Švara), Basilio v Mozartovi Figarovi svatbi in Grof Almaviva v Rossinijevem Seviljskem brivcu (dir. G. Pehlivanian). Koncertno je nastopil v Carmini Burani Carla Orffa, Mozartovem Rekviemu, Monteverdijevih Večernicah blažene device in pesemskih ciklih Schuberta in Schumanna. Od leta 2014 uspešno vodi zasebno glasbeno šolo Muzičarna s sedežem v Zgornjih Gorjah, s sopranistko Evo Černe pa z opernimi pravljicami Sneguljčica, Rdeča kapica, Janko in Metka, Žabji kralj ter predstavo Aplikacija opera gostuje in glasbeno izobražuje mlade poslušalce po slovenskih šolah.

Simona Kočar je samozaposlena plesalka v kulturi z večletnimi plesnimi in drugimi odrskimi izkušnjami. Z izrazito prezenco in močno plesno tehniko je izkušnje sprva pridobivala v plesni skupini, kasneje pa kot samostojna plesalka v plesnih in glasbenih predstavah Triptih, Čez noč, Laliah, Carmina Burana, Prodana nevesta, Nune v akciji in Briljantina. V vlogi plesalke, koreografinje in asistentke režije sodeluje z večjimi slovenskimi kulturnimi ustanovami, deluje pa tudi kot plesna pedagoginja.