Koncert
Jesenske serenade – Čas deklištva
Mladinska vokalna skupina Glasbene matice Ljubljana
Izidor Erazem Grafenauer / Samo Novak (1.10.2022), lutnja
Janez Jocif, zgodovinska glasbila
Tanja Rupnik, pevska pedagoginja
Lidija Podlesnik Tomašikova, plesna pedagoginja
Irma Močnik, zborovodkinja
Koncert z besedo povezuje Tina Uršič.
Besedila je izbrala Irma Močnik.
Vstop prost.
Mestni muzej Ljubljana
Viteška dvorana na Gradu Štanjel
Kulturni dom Medvode
Dvorec Bukovje v Dravogradu
Grajska klet v Vipavskem križu
Cerkev Svetega Duha na Stari Gori
Organizator: Glasbena mladina ljubljanska
Tina Uršič, diplomirana igralka, je že pred leti gledališki oder zamenjala za zunanji vrvež in naravo. Svoj nemiren popotniški duh je uspešno združila z novinarskim delom na televiziji in tako spoznavanje dramskih likov zamenjala s spoznavanjem ljudi in njihovih zgodb v resničnem svetu. Že vrsto let sodeluje z Nacionalno televizijo – RTV Slovenija. Njeno glavno področje dela pa je predstavljanje zanimivosti in lepot Slovenije, ter aktiven športni način življenja. Gledalcem poskuša te vsebine čimbolj približati tako s svojim zgledom pred kamero, kot tudi z delom za kamero. Četudi se je odločila, da igralstvo ni njen poklic, pa bo del njega vseeno za vedno ostal v njenem srcu. Igralstvo ostaja v njenem življenju, pravi, kot začimba. Vedno se veseli posameznih projektov v katerih lahko izživi tudi ta del sebe. In ena takih začimb, zelo dišeča in prijetna, ki ji že vrsto let vedno znova ogreje srce so tudi koncerti Jesenskih serenad. Tu se sreča s predanimi ustvarjalci programov, z vedno novimi glasbeniki, čudovito glasbo in zdaj tudi že s številnimi spomini. Jesenske serenade imajo in bodo vedno imele posebno mesto v njenem srcu.
Spored
Angleški kanon iz 13. stoletja:
Summer is a Comin’ In
Thomas Morley (1557–1602):
Now is the Month of Maying *
Lili Novy:
Srečanje
Thomas Morley (1557–1602):
Though Pfilomela Lost her Love *
Lili Novy:
Pred pomladjo
John Wilbye (1574–1638):
Weep, o Mine Eyes
Lili Novy:
Ogenj
John Dowland (1563–1626):
Come Again *
Lili Novy:
Poletje
Angleška balada iz 16. stoletja:
Greensleeves *
Thomas Morley (1557–1602):
Sing We and Chant It *
* priredbe za SSA Wlodzimierz Soltysik
Zorenje – splet slovenskih ljudskih dekliških pesmi v izvirni obliki z dodano spremljavo
Svietla zarja
Zarja, oj zarja
Mili bože
Mamka, pošljite mi po vodo
Po gartəlcu səm špancierowa
Če rajat me pelješ
Ravno tajšna
So pa travniki zeleni
Glej kak sončice sije
Ko boš fantič na vojsko šew
Zarja mi gore shaja
Na vsuočih gorah sonce seje
Ja pa rinčica padwa
Svi su venci veli
Goreči ogenj brez plamena
Lahko noč
Program koncerta Čas deklištva je sestavljen iz dveh različnih glasbenih govoric. V prvem delu bomo slišali sedem madrigalov angleške renesančne glasbe, s katero se mladi pevci redkeje srečujejo in je zanje dobrodošel nov izziv, preko katerega spoznavajo specifične zakonitosti stare glasbe, od posebnosti starih notnih zapisov do specifične tehnike petja in raznovrstnih izvajalskih praks. Angleško renesančno liriko dopolnjuje občutena poezija slovenske pesnice Lily Novy, v kateri se zrcali očaranost, vznesenost, povezanost z naravo in krhkost življenja mlade ženske.
Sklepni del koncerta predstavljajo glasbene slike iz dekliškega življenja v izvirni slovenski ljudski pesmi. V zakladnici slovenskih ljudskih pesmi ter v izročilu slovenskih šeg in običajev prednjačijo fantovske pesmi in z njimi moško večglasno petje, od ljubezenskih, pripovednih, vojaških, do napitnic in šaljivk. Le malo pa je med pesmimi takih, ki so se rodile iz dekliškega ali ženskega srca in rišejo drugačen, ženski zorni kot življenja, od zore do zarje, od rojevanja do dozorevanja. Zato sem v splet Zorenje nabrala nekaj takih, ki bodisi v celoti ali pa le v posameznih kiticah rišejo lirični pogled na svet, kot so ga živela slovenska dekleta nekoč, pa tudi danes, s svojimi prebujajočimi se čustvi čudenja nad lepoto, srečevanja, zaljubljenosti, telesne ljubezni, materinstva, razočaranja ter neuničljivega upanja in vere v Ljubezen. Izbrane pesmi predstavljamo v izvirni obliki, kot so zapisane v različnih pesmaricah naših prizadevnih zbirateljev ljudske zapuščine, nekatere so nekoliko prirejene dekliškemu večglasju.
Z dodanimi spremljavami historičnih glasbil, ki frekvenčno obogatijo večglasje visokih glasov, želimo pričarati harmonsko, ritmično, oblikovno ter barvno svežino stare glasbe, kar kljub svoji improvizacijski naravi ohranja vtis arhetipske zvočnosti nekega davnega časa.
Irma Močnik, zborovodkinja