Koncert
Koncert Novi akordi
Sklepni koncert izobraževanja za zborovske dirigente, ki ga je vodil Tomaž Faganel v času od 17. do 26. 2. 2017 v Ljubljani.
Mešani pevski zbor Glasbene matice Ljubljana
dirigentka Živa Ploj Peršuh
Člani Komornega zbora KROG
dirigent Milivoj Šurbek
Komorni zbor Ljubljanski madrigalisti
dirigent Primož Malavašič
Projektni zbor Akademije za glasbo v Ljubljani
dirigenta Marko Vatovec in Sebastjan Vrhovnik
Udeleženci seminarja
Aljaž Bastič (Trbovlje), Tomi Bušinoski (Murska Sobota), Cecilija Čermelj Merljak (Ljubljana), Iva Denona (Zagreb), Alenka Domanjko Rožanc (Markovci), Špela Drašler (Bistrica ob Sotli), Barbara Ercigoj (Izola), Lovro Frelih (Ljubljana), Irma Hostnik (Ljubljana), Petra Hrvačić (Zagreb), Mirjam Jelnikar (Kresnice), Tomaž Kavšek (Ljubljana), Žiga Kert (Kranj), Špela Kink (Lukovica), Jani Klančič (Miren), Ernest Kokot (Markovci), Julieta Kubik de Habjanič (Ljubljana), Barbara Lešnik (Pesnica), Maja Malenšek (Semič), Mitja Medved (Beltinci), Ema Nartnik (Polhov Gradec), Kristijan Palčec (Zagreb), Alja Pešak (Ljubljana), Alenka Podpečan (Velenje)
Vstop prost!
MEŠANI PEVSKI ZBOR GLASBENE MATICE LJUBLJANA in ČLANI KOMORNEGA ZBORA KROG
Benjamin Ipavec (1829–1908): EJ, TEDAJ …
Mitja Medved, Beltinci
Gustav Ipavec (1831–1908): KUKAVICA
Mirjam Jelnikar, Kresnice
Emil Adamič (1877–1936): VEČERNA PESEM
Ema Nartnik, Polhov Gradec
Ljudska iz Brda v Ziljski dolini, prir. Oskar Dev (1868–1932): RIBCE PO MURJICI PVAVAJO
Petra Hrvačić, Zagreb
Ljudska iz Ziljske doline, prir. Zdravko Švikaršič (1885–1986): POJDAM U RUTE
Mirjam Jelnikar
Ljudska, prir. Marij Kogoj (1892–1956): STOJI MI POLJE
Špela Drašler, Bistrica ob Sotli
Gorenjska, prir. Matej Hubad (1866–1937): ŠKRJANČEK POJE, ŽVRGOLI
Iva Danona, Zagreb
MEŠANI KOMORNI ZBOR LJUBLJANSKI MADRIGALISTI
Gojmir Krek (1875–1942): TAM NA VRTNI GREDI
Žiga Kert, Kranj
Josip Pavčič (1870–1949): ČE RDEČE ROŽE ZAPADE SNEG
Lovro Frelih, Ljubljana
Janko Ravnik (1891–1982): POLJSKA PESEM
Mitja Medved
Marij Kogoj (1892–1956): TRENUTEK
Žiga Kert
Ljudska iz Slavonije, prir. Vasilij Mirk (1884–1962): KOLO
Špela Drašler
PROJEKTNI KOMORNI ZBOR AKADEMIJE ZA GLASBO V LJUBLJANI
Fran Gerbič (1840–1917): KLIC POMLADNI
Alja Pešak, Ljubljana
Emil Adamič: V SNEGU
Maja Malenšek, Semič
Stanko Premrl (1880–1965): ZDRAVICA
Tomaž Kavšek, Ljubljana
Janko Ravnik: ŽENJICA
Jani Klančič, Miren
Mihael Rožanc (1885–1971): DA SEM JAZ PTIČICA
Aljaž Bastič, Trbovlje
Koroška, prir. Oskar Dev: STOJI HARTELC ZAHRAJEN
Kristijan Palčec, Zagreb
Koroška, prir. Vasilij Mirk: ŠE ROŽCE SO ŽALVALE
Ernest Kokot, Markovci
Monika Fele, sopran
Gregor Ravnik, tenor
VSI ZBORI
Josip Ipavec (1873–1921): HIMNA
Alja Pešak
Lovro Frelih, orgle
Orgle Orglarstva Kuhn iz Männedorfa v Švici je Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani leta 2016 darovala Rimskokatoliška župnija sv. Jožefa iz Horgna v Švici.
Seminar za zborovodje NOVI AKORDI
Vsebina seminarja je bila temeljna slovenska zborovska glasba pretežno z začetka 20. stoletja, ki jo poznamo iz naše pomembne glasbene revije Novi akordi in je nastajala v krogu skladateljev, sodelavcev revije, v času, ko je svojo prvo koncertno-odrsko podobo dobivala tudi naša ljudska pesem. Izbrane skladbe, ki ponujajo splošne, posebne in izbrane možnosti raznovrstnega dirigentskega dela in usmerjanja tega dela, vsakovrstna tehnična vprašanja dirigiranja in rešitve, poglede na interpretacijo in njeno uresničitev, posebnosti in podrobnosti dela z zborom in vodenje izvajalcev od oblikovanja zvoka do vprašanja intonacije, časovno gospodaren študij skladbe od začetkov do izvedbe na odru, so udeleženci najprej spoznali teoretično in praktično, najprej brez zbora, nato pa praktično pred študijskimi zbori. Svoje delo predstavljajo na sklepnem koncertu seminarja.
Vodja seminarja
TOMAŽ FAGANEL je orgle, solopetje, violino in muzikologijo študiral v Ljubljani, dirigiranje pa v Gradcu (M. Horvat) ter se izpopolnjeval pretežno v Avstriji (H. Swarowski, E. Ericson). Poučeval je na ljubljanski Srednji glasbeni šoli, vodil je več zborov, med njimi Ljubljanski oktet, sodeloval je v cerkveni glasbi in raznovrstno glasbeno deloval. Petnajst sezon je vodil Akademski pevski zbor France Prešeren Kranj, nastopal doma in v tujini, uspel na tekmovanjih in sodeloval s Komornim ansamblom Slovenicum pri izvedbi kantatnih del. Z zborom Chorus N’omen je nastopal z a cappella in vokalno-inštrumentalnimi sporedi ter snemal, sodeloval je s Komornim zborom RTV Slovenija in Zborom Slovenske filharmonije. Devet sezon je vodil zbor Vox medicorum, od pomladi 2002 pa je dirigent Mešanega pevskega zbora sv. Anton Padovanski župnije Ljubljana – Vič. Več mandatov je deloval v odborih evropskega zborovskega združenja Europa Cantat in Mednarodnega zborovskega združenja IFCM. Od leta 1986 do 2008 je bil sodelavec Muzikološkega inštituta ZRC SAZU, kjer je raziskoval predvsem starejšo slovensko glasbo in urejal kritične izdaje slovenske glasbene dediščine. Je član žirij, posveča se uredniškemu delu ter mentorskemu delu z zbori in dirigenti.
Študijski zbori:
Mešani pevski zbor Glasbene matica Ljubljana je bil ustanovljen leta 1891 in je že s prvim dirigentom, Matejem Hubadom, doživel zlato dobo. Ustanovitev zbora je takrat pomenila pomemben mejnik v slovenskem zborovstvu in kvaliteten preskok v umetniškem poustvarjanju. Zbor je bil številen in stalen korpus, s katerim je društvo prirejalo vokalne in vokalno-instrumentalne koncerte tujih in slovenskih skladateljev. Kasneje je zbor izgubil prvenstvo med slovenskimi zbori, vseskozi pa je ostal aktiven in v določenem obdobju, ko je bila prepovedana vsa ostala dejavnost društva, tudi ohranjal njegovo kontinuiteto. V zadnjem obdobju je zbor v svoj repertoar ponovno začel uvrščati vokalno-instrumentalne skladbe: kantata Viktorja Parme Povodni mož (2012), kantata Tadeje Vulc Stara Ljubljana (2012), Magnificat Johna Rutterja (2013), Missa in tempore belli Josepha Haydna (2014). V sezoni 2015/2016 je umetniško vodstvo zbora prevzela dirigentka Živa Ploj Peršuh.
Komorni zbor Krog je bil ustanovljen leta 2005 kot manjši pevski ansambel, v katerem se prepletajo glasovi mladih, a vokalno izkušenih in zborovsko prekaljenih pevcev. Od ustanovitve je zbor zamenjal kar nekaj priznanih zborovodij, trenutno deluje pod vodstvom Milivoja Šurbka. Zbor se je udeležil že mnogih zborovskih tekmovanj in festivalov tako doma kot v tujini ter dosegel vidne uvrstitve in priznanja. Zadnje zlato odličje je prejel leta 2016 na mednarodnem tekmovanju v Herceg Novem. Zbor tudi redno sodeluje na seminarjih in tekmovanjih za dirigente. Pevci sodelujejo pri večjih vokalno-instrumentalnih koncertih kot je bila Mahlerjeva 8. simfonija in Haydnova Missa in tempore belli. V zadnjih sezonah je zbor na svojih letnih koncertih predstavil dela Monteverdija, Brahmsa, sakralni program 20. in 21. stoletja ter skladbe izbranih slovenskih skladateljev.
Mešani komorni zbor Ljubljanski madrigalisti so prepoznavna in uspešna slovenska vokalna zasedba, ustanovljena leta 1991. Zbor je od ustanovitve do leta 2001 vodil Matjaž Šček in ga uveljavil v slovenskem glasbenem prostoru, nato ga je za eno sezono prevzel Walter Lo Nigro. Leta 2003 je zborovsko vodenje prevzela Andreja Martinjak, njeno delo pa je od leta 2010 nadaljevala dirigentka Mateja Kališnik. Od leta 2014 zbor vodi Primož Malavašič. Zbor se redno udeležuje raznih revij in tekmovanj, s katerih prihaja z zavidljivimi rezultati. Program zajema iz vseh zvrsti in obdobij zborovske glasbe: poustvarja izvirno slovensko zborovsko pesem in tisto iz svetovne vokalne zakladnice, renesančno in sodobno glasbo.
Projektni komorni zbor Akademije za glasbo v Ljubljani sta oblikovala profesorja Akademije, dirigenta Marko Vatovec in Sebastjan Vrhovnik posebej za namen tega seminarja. Zbor združuje študente različnih študijskih smeri: bodoče glasbene pedagoge, organiste, skladatelje, dirigente, cerkvene glasbenike, solo pevce idr. Vsi so navdušeni pevci, nekateri tudi že zborovodje, ki aktivno sodelujejo v slovenskem zborovskem življenju.