Koncert


Koncert Novi akordi

26. februar 2017, ob 19:00
Ljubljana, Kongresni trg 1, dvorana Kazina
Vstop prost.


Sklepni koncert izobraževanja za zborovske dirigente, ki ga je vodil Tomaž Faganel v času od 17. do 26. 2. 2017 v Ljubljani.

Mešani pevski zbor Glasbene matice Ljubljana
dirigentka Živa Ploj Peršuh

Člani Komornega zbora KROG
dirigent Milivoj Šurbek

Komorni zbor Ljubljanski madrigalisti
dirigent Primož Malavašič

Projektni zbor Akademije za glasbo v Ljubljani
dirigenta Marko Vatovec in Sebastjan Vrhovnik

Udeleženci seminarja
Aljaž  Bastič
(Trbovlje), Tomi Bušinoski (Murska Sobota), Cecilija Čermelj Merljak (Ljubljana), Iva Denona (Zagreb), Alenka Domanjko Rožanc (Markovci), Špela Drašler (Bistrica ob Sotli), Barbara Ercigoj (Izola), Lovro Frelih (Ljubljana), Irma Hostnik (Ljubljana), Petra Hrvačić (Zagreb), Mirjam Jelnikar (Kresnice), Tomaž Kavšek (Ljubljana), Žiga Kert (Kranj), Špela Kink (Lukovica), Jani Klančič (Miren), Ernest Kokot (Markovci), Julieta Kubik de Habjanič (Ljubljana), Barbara Lešnik (Pesnica), Maja Malenšek (Semič), Mitja  Medved (Beltinci), Ema Nartnik (Polhov Gradec), Kristijan Palčec (Zagreb), Alja Pešak (Ljubljana), Alenka Podpečan (Velenje)

Vstop prost!

MEŠANI PEVSKI ZBOR GLASBENE MATICE LJUBLJANA in ČLANI KOMORNEGA ZBORA KROG

Benjamin Ipavec (1829–1908): EJ, TEDAJ …
Mitja Medved, Beltinci

Gustav Ipavec (1831–1908): KUKAVICA
Mirjam Jelnikar, Kresnice

Emil Adamič (1877–1936): VEČERNA PESEM
Ema Nartnik, Polhov Gradec

Ljudska iz Brda v Ziljski dolini, prir. Oskar Dev (1868–1932): RIBCE PO MURJICI PVAVAJO
Petra Hrvačić, Zagreb

Ljudska iz Ziljske doline, prir. Zdravko Švikaršič (1885–1986): POJDAM U RUTE
Mirjam Jelnikar

Ljudska, prir. Marij Kogoj (1892–1956): STOJI MI POLJE
Špela Drašler, Bistrica ob Sotli

Gorenjska, prir. Matej Hubad (1866–1937): ŠKRJANČEK POJE, ŽVRGOLI
Iva Danona, Zagreb


MEŠANI KOMORNI ZBOR LJUBLJANSKI MADRIGALISTI

Gojmir Krek (1875–1942): TAM NA VRTNI GREDI
Žiga Kert, Kranj

Josip Pavčič (1870–1949): ČE RDEČE ROŽE ZAPADE SNEG
Lovro Frelih, Ljubljana

Janko Ravnik (1891–1982): POLJSKA PESEM
Mitja Medved

Marij Kogoj (1892–1956): TRENUTEK
Žiga Kert

Ljudska iz Slavonije, prir. Vasilij Mirk (1884–1962): KOLO
Špela Drašler


PROJEKTNI KOMORNI ZBOR AKADEMIJE ZA GLASBO V LJUBLJANI

Fran Gerbič (1840–1917): KLIC POMLADNI
Alja Pešak, Ljubljana

Emil Adamič: V SNEGU
Maja Malenšek, Semič

Stanko Premrl (1880–1965): ZDRAVICA
Tomaž Kavšek, Ljubljana

Janko Ravnik: ŽENJICA
Jani Klančič, Miren

Mihael Rožanc (1885–1971): DA SEM JAZ PTIČICA
Aljaž Bastič, Trbovlje

Koroška, prir. Oskar Dev: STOJI HARTELC ZAHRAJEN
Kristijan Palčec, Zagreb

Koroška, prir. Vasilij Mirk: ŠE ROŽCE SO ŽALVALE
Ernest Kokot, Markovci

Monika Fele, sopran
Gregor Ravnik, tenor


VSI ZBORI

Josip Ipavec (1873–1921): HIMNA
Alja Pešak

Lovro Frelih, orgle

Orgle Orglarstva Kuhn iz Männedorfa v Švici je Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani leta 2016 darovala Rimskokatoliška župnija sv. Jožefa iz Horgna v Švici.

 



Seminar za zborovodje NOVI AKORDI
Vsebina seminarja je bila temeljna slovenska zborovska glasba pretežno z začetka 20. stoletja, ki jo poznamo iz naše pomembne glasbene revije Novi akordi in je nastajala v krogu skladateljev, sodelavcev revije, v času, ko je svojo prvo koncertno-odrsko podobo dobivala tudi naša ljudska pesem. Izbrane skladbe, ki ponujajo splošne, posebne in izbrane možnosti raznovrstnega dirigentskega dela in usmerjanja tega dela, vsakovrstna tehnična vprašanja dirigiranja in rešitve, poglede na interpretacijo in njeno uresničitev, posebnosti in podrobnosti dela z zborom in vodenje izvajalcev od oblikovanja zvoka do vprašanja intonacije, časovno gospodaren študij skladbe od začetkov do izvedbe na odru, so udeleženci najprej spoznali teoretično in praktično, najprej brez zbora, nato pa praktično pred študijskimi zbori. Svoje delo predstavljajo na sklepnem koncertu seminarja.

Vodja seminarja
TOMAŽ FAGANEL je orgle, solopetje, violino in muzikologijo študiral v Ljubljani, dirigiranje pa v Gradcu (M. Horvat) ter se izpopolnjeval pretežno v Avstriji (H. Swarowski, E. Ericson). Poučeval je  na ljubljanski Srednji glasbeni šoli, vodil je več zborov, med njimi Ljubljanski oktet, sodeloval je v cerkveni glasbi in raznovrstno glasbeno deloval. Petnajst sezon je vodil Akademski pevski zbor France Prešeren Kranj, nastopal doma in v tujini, uspel na tekmovanjih in sodeloval s Komornim ansamblom Slovenicum pri izvedbi kantatnih del. Z zborom Chorus N’omen je nastopal z a cappella in vokalno-inštrumentalnimi sporedi ter snemal, sodeloval je s Komornim zborom RTV Slovenija in Zborom Slovenske filharmonije. Devet sezon je vodil zbor Vox medicorum, od pomladi 2002 pa je dirigent Mešanega pevskega zbora sv. Anton Padovanski župnije Ljubljana – Vič. Več mandatov je deloval v odborih evropskega zborovskega združenja Europa Cantat in Mednarodnega zborovskega združenja IFCM. Od leta 1986 do 2008 je bil sodelavec Muzikološkega inštituta ZRC SAZU, kjer je raziskoval predvsem starejšo slovensko glasbo in urejal kritične izdaje slovenske glasbene dediščine. Je član žirij, posveča se uredniškemu delu ter mentorskemu delu z zbori in dirigenti.

Študijski zbori:
Mešani pevski zbor Glasbene matica Ljubljana je bil ustanovljen leta 1891 in je že s prvim dirigentom, Matejem Hubadom, doživel zlato dobo. Ustanovitev zbora je takrat pomenila pomemben mejnik v slovenskem zborovstvu in kvaliteten preskok v umetniškem poustvarjanju. Zbor je bil številen in stalen korpus, s katerim je društvo prirejalo vokalne in vokalno-instrumentalne koncerte tujih in slovenskih skladateljev. Kasneje je zbor izgubil prvenstvo med slovenskimi zbori, vseskozi pa je ostal aktiven in v določenem obdobju, ko je bila prepovedana vsa ostala dejavnost društva, tudi ohranjal njegovo kontinuiteto. V zadnjem obdobju je zbor v svoj repertoar ponovno začel uvrščati vokalno-instrumentalne skladbe: kantata Viktorja Parme Povodni mož (2012), kantata Tadeje Vulc Stara Ljubljana (2012), Magnificat Johna Rutterja (2013), Missa in tempore belli Josepha Haydna (2014). V sezoni 2015/2016 je umetniško vodstvo zbora prevzela dirigentka Živa Ploj Peršuh.

Komorni zbor Krog je bil ustanovljen leta 2005 kot manjši pevski ansambel, v katerem se prepletajo glasovi mladih, a vokalno izkušenih in zborovsko prekaljenih pevcev. Od ustanovitve je zbor zamenjal kar nekaj priznanih zborovodij, trenutno deluje pod vodstvom Milivoja Šurbka. Zbor se je udeležil že mnogih zborovskih tekmovanj in festivalov tako doma kot v tujini ter dosegel vidne uvrstitve in priznanja. Zadnje zlato odličje je prejel leta 2016 na mednarodnem tekmovanju v Herceg Novem. Zbor tudi redno sodeluje na seminarjih in tekmovanjih za dirigente. Pevci sodelujejo pri večjih vokalno-instrumentalnih koncertih kot je bila Mahlerjeva 8. simfonija in Haydnova Missa in tempore belli. V zadnjih sezonah je zbor na svojih letnih koncertih predstavil dela Monteverdija, Brahmsa, sakralni program 20. in 21. stoletja ter skladbe izbranih slovenskih skladateljev.

Mešani komorni zbor Ljubljanski madrigalisti so prepoznavna in uspešna slovenska vokalna zasedba, ustanovljena leta 1991. Zbor je od ustanovitve do leta 2001 vodil Matjaž Šček in ga uveljavil v slovenskem glasbenem prostoru, nato ga je za eno sezono prevzel Walter Lo Nigro. Leta 2003 je zborovsko vodenje prevzela Andreja Martinjak, njeno delo pa je od leta 2010 nadaljevala dirigentka Mateja Kališnik. Od leta 2014 zbor vodi Primož Malavašič. Zbor se redno udeležuje raznih revij in tekmovanj, s katerih prihaja z zavidljivimi rezultati. Program zajema iz vseh zvrsti in obdobij zborovske glasbe: poustvarja izvirno slovensko zborovsko pesem in tisto iz svetovne vokalne zakladnice, renesančno in sodobno glasbo.

Projektni komorni zbor Akademije za glasbo v Ljubljani sta oblikovala profesorja Akademije, dirigenta Marko Vatovec in Sebastjan Vrhovnik posebej za namen tega seminarja. Zbor združuje študente različnih študijskih smeri: bodoče glasbene pedagoge, organiste, skladatelje, dirigente, cerkvene glasbenike, solo pevce idr. Vsi so navdušeni pevci, nekateri tudi že zborovodje, ki aktivno sodelujejo v slovenskem zborovskem življenju.