Koncert
Koncert samospevov: Aco Bišćević, Gregor Ravnik, Matjaž Robavs, Luka Ortar
Aco Bišćević, tenor in klavir
Gregor Ravnik, tenor
Matjaž Robavs, bariton
Luka Ortar, bas
Spored:
HRABROSLAV VOLARIČ (1863–1895)
Divja rožica, op. 12, št. 1 (Simon Jenko)
MARJAN PETERNEL (1985)
Kaj, kaj, bi jaz tebi dal (slovenska ljudska)
Jezus in Ajdovska deklica (ljudska iz Križa pri Trstu)
Petelinček je zapieu (beneška ljudska)
FRANZ SCHUBERT (1797–1828)
Die Taubenpost, D 965A (Johann G. Seidl)
Der Wanderer an den Mond, op. 80, št. 1, D 870 (Johann G. Seidl)
Die Sternenwelten, D 307 (prir. Johann G. Fellinger po Urbanu Jarniku)
Bei dir allein, op. 95, št. 2, D 866 (Johann G. Seigl)
HUGO WOLF (1860–1903)
Zum neuen Jahr (Eduard Mörike)
Gebet (Eduard Mörike)
An die Geliebte (Eduard Mörike)
GUSTAV IPAVEC (1831–1908)
Slovenec sem (Jakob Gomilšek)
BENJAMIN IPAVEC (1829–1908)
Pod oknom (Matej Brence)
Vabilo (Simon Jenko)
V spominsko knjigo (Vojeslav Molè)
FRAN GERBIČ (1840–1917)
V noči (Ivan Resman)
JOSIP IPAVEC (1873–1921)
Divja roža in bršljan (Julius Rodenberg, slovensko besedilo Pavel Oblak)
V noči (anonymus)
Pomladni počitek (Hans Willy Märtens, slovensko besedilo Igor Grdina)
DAVORIN JENKO (1835–1914)
Strunam (France Prešeren)
Aco Aleksander Bišćević je najprej študiral glasbeno pedagogiko na Akademiji za glasbo v Ljubljani, nato pa šolanje nadaljeval s študijem petja in čembala na salzburškem Mozarteumu, kjer je leta 2014 magistriral iz petja v razredu Brede Zakotnik in KS Elisabeth Wilke. Udeležil se je mojstrskih tečajev pod vodstvom priznanih strokovnjakov, kot so James Taylor, KS Angelika Kirschlager, Bernarda Fink, Thomas Moser, KS Christa Ludwig, Helmut Deutsch in drugi. Bil je dirigent komornega zbora Aeternum in za umetniške dosežke s tem zborom prejel tudi študentsko Prešernovo nagrado. Kot dirigent se je izpopolnjeval pri Gunnarju Ericssonu, Andreasu Ebyju in Ragnarju Rasmussenu. Pel je v Svetovnem zboru mladih, v Bachovem zboru v Salzburgu in zboru Arnolda Schönberga pod vodstvom Nikolausa Harnoncourta ter Cladia Abbada. Na opernih odrih se je prvič predstavil leta 2009 na Mozarteumu v vlogi Triqueta v operi Čajkovskega Jevgenij Onjegin. Sledile so vloge Amorja (J. J. Fux, Orfej in Evridika), Acisa (Händel, Acis in Galateja), Merkurja (Rameau, Kastor in Poluks), Truffaldina (Busoni, Turandot), Ozie (Mozart, Osvobojena Betulija) Aristeja in Plutona (Offenbach, Orfej v peklu), princa Ramira (Rossini, Pepelka), Orfeja (Gluck, Orfej in Evridika), Pijanega poveljnika (Zimmerman, Vojaki). Trenutno se pripravlja na vlogo kralja Savla v oratoriju David Carla Dittersa von Dittersdorfa. Kot pevec, pianist in čembalist je nastopil na koncertnih ter gledaliških odrih po Evropi (v Nemčiji, Avstriji, Sloveniji, Italiji in Srbiji ter na Madžarskem, Danskem in Nizozemskem). V zadnjem času je sodeloval s svetovno priznanimi glasbeniki, kot so Irena Grafenauer, Mate Bekavac, Davide Lattuada in Joanna Kamenarska. Je eden redkih interpretov, ki se na klavirju spremlja sam in s tem obuja historično izvajalsko prakso.
Gregor Ravnik je letos zaključil magistrski študij petja na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu Pije Brodnik, zaključuje pa tudi študij na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Prejel je številne najvišje nagrade na državnih in mednarodnih pevskih tekmovanjih, leta 2019 pa je bil za umetniške dosežke odlikovan tudi s študentsko Prešernovo nagrado. Kot solist je med drugim sodeloval pri izvedbi Monteverdijevih Vesper, v Bachovem Janezovem pasijonu, Beethovnovi Fantaziji, op. 80 in Scarlattijevem psalmu Dixit Dominus. Poustvaril je že več opernih vlog, in sicer v operi Vojna in mir (Larry Coryell), Brundibár (Hans Krása), Obrat vijaka (Benjamin Britten), Hmeljska princesa (Radovan Gobec), Lucia di Lammermoor (Gaetano Donizetti), Ženitev (Bohuslav Martinů), Snežna kraljica (Matthew King), Julija (Aleš Makovac) in Kandid (Leonard Bernstein). Sodeloval je na koncertih Slovenske filharmonije, Glasbene mladine ljubljanske, Akademije za glasbo ter SNG Opera in balet Ljubljana.
Matjaž Robavs je z odliko zaključil študij petja na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju pri Heleni Lazarski, interpretacijo samospeva pa pri Robertu Hollu. V interpretaciji samospevov se je več let izobraževal in sodeloval tudi z Edith Mathis. Je nagrajenec več mednarodnih pevskih tekmovanj, med drugim prestižnega tekmovanja s-Hertogenbosch, na katerem je prejel dve prvi nagradi – kot najboljši izvajalec samospeva in najboljši pevec vseh kategorij. Osvojil je tudi prvo nagrado na Mednarodnem pevskem tekmovanju Jugend musiziert, leta 1999 pa je prejel prvo nagrado občinstva na tekmovanju Ada Sary na Poljskem. Leta 1999 je bil nagrajenec Mednarodne poletne akademije v Salzburgu, na kateri se je prvič predstavil kot solist na Salzburških slavnostnih dnevih. Leta 1997 je prejel prvi nagradi na Evropskem pevskem tekmovanju mladih glasbenikov v Krakovu in na Svetovnem glasbenem tekmovanju mladih glasbenikov na Japonskem. Je prejemnik prve nagrade na zadnjem jugoslovanskem pevskem tekmovanju v Hercegnovem leta 1991, kakor tudi dveh slovenskih tekmovanjih, v letih 1991 in 1993. Kot koncertni in operni solist je gostoval na različnih mednarodnih festivalih, kot so Carintischer Sommer, Wratislawia Cantans, Baročni glasbeni festival v Varaždinu, Wexford Festival Opera, Salzburški slavnostni dnevi, Binkoštne slavnostne igre Baden-Baden, Schwetzinger Festspiele, Festival poljske glasbe v Krakovu, Luzern Festival, Zomeropera festival, Festival Ljubljana, Mozart Festwochen na Dunaju in Zürcher Fastspiele. Gostovanja so ga vodila v operne hiše v Schwerinu, na Dunaju (Volksoper, Theater an der Wien), v Ljubljani, Zürichu, Wexfordu, Frankfurtu, milansko Scalo in Celovec. Sodeluje z dirigenti in režiserji kot so Thomas Hengelbrock, Bernhard Kontarsky, Julian Reynolds, Ingo Metzmacher, Bertrand De Billy, Krzysztof Penderecki, Peter Stangel, Koen Kessels, Uroš Lajovic, Vladimir Kranjčević, Lukas Hemleb, Robert Carsen, Nicolas Brieger, Peter Konwitschny, Damiano Michieletto, Robert J. Wilson, Henry Akina in Alvis Hermanis. Matjaž Robavs koncertira po Evropi, Japonski in Kanadi. Snemal je za slovensko, japonsko, avstrijsko, nemško in belgijsko televizijo. Do zdaj je posnel pet samostojnih zgoščenk in dve operni produkciji, Švanda Dudak (založba Naxos) in Niobe, Regina di Tebe (SWR). Operna produkcija Die Soldaten Salzburških slavnostnih iger z Dunajskimi filharmoniki pa je bila izdana pri Unitel Classica. Matjaž Robavs se z veliko pozornostjo posveča tudi samospevu in oratoriju. Je tudi profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani, njegovi študenti so prejemniki mnogih nagrad s pevskih tekmovanj (Francisco Vinas Barcelona, Neue Stimmen, Ada Sary, Hans Gabor Belvedere itd.) in so angažirani v različnih opernih produkcijah doma in po svetu (Državna opera Berlin, Basel, Frankfurt, Koblenz, Milanska Scala, Helsinki, Paris, Ljubljana, Maribor itd.). Kot gostujoči pedagog predava na različnih glasbenih akademijah in institucijah po Evropi.
Luka Ortar je glasbeno pot začel na nižji glasbeni šoli kot trobentač. Vzporedno s študijem gradbeništva v Ljubljani je na Srednji glasbeni in baletni šoli Ljubljana obiskoval pouk petja, bil je član različnih komornih zborov in se dodatno izobraževal na solopevskih seminarjih pri profesorjih Giorgiu Surianu, Dunji Vejzović, Snežani Neni Brzaković, Heleni Fojkar Zupančič, Matjažu Robavsu, Mariji Helle, Larsu Frankeju, Petru Mausu in Marcosu Finku. Leta 2016 je zaključil magistrski študij petja pri Dunji Vejzović na glasbeni akademiji v Zagrebu. Na solopevskih državnih in mednarodnih tekmovanjih je prejel več najvišjih nagrad. Koncertiral je z Orkestrom in Zborom Slovenske filharmonije, Orkestrom SNG Opera in balet Ljubljana, Zagrebškimi solisti in Dunajskimi dečki. Leta 2012 je v vlogi Bertranda (Čajkovski, Jolanta) sodeloval na turneji Slovenske filharmonije z Anno Netrebko v najprestižnejših opernih in koncertnih hišah po Evropi. Od leta 2014 redno nastopa v gledališču na Reki (Hrvaška), kjer je doslej poustvaril vloge Leporella (Mozart, Don Giovanni), Klavdija (Händel, Agripina), Kralja (Verdi, Aida), Collina (Verdi, La Boheme), Montana (Verdi, Ottelo), Sulejmana (Zajc, Nikola Šubić Zrinski), Le Duca (Gounod, Romeo in Julija), Banca (Verdi, Macbeth), Antonia (Mozart, Figarova svatba), Escamilia (Bizet, Carmen), Angelottija (Puccini, Tosca), Kralja Marka (Wagner, Tristan in Izolda). V ljubljanski Operi je pel v vlogi Figara (Mozart, Figarova svatba), Komturja (Mozart, Don Giovanni), Avenata (Glass, Lepotica in zver), Nadškofa (Čajkovski, Devica Orleanska), v mariborski Operi pa v vlogi Dubreuila (Osterc, Iz komične opere).