Ernestina Jošt je zaključila magistrski študij na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani pod mentorstvom Therese Plut, temu pa je sledil še študij na Mednarodni operni akademiji v Gentu (Belgija). V krstni izvedbi opere Všeč si mi Damijana Močnika je poustvarila vlogo Matere, v opereti L. Bernsteina Candide vlogo Cunigunde, v operi B. Brittna Posilstvo Lukrecije pa vlogo Ženskega zbora. Na koncertnih odrih je nastopila v Mozartovi Maši v C-duru, Vivaldijevi Gloriji v D-duru in Arnesenovem Magnificatu in pri tem sodelovala z APZ sv. Cecilije, Baročnim orkestrom Akademije za glasbo UL, MePZ Glasbene matice, zborom Carmen manet in Komornim orkestrom Slovenske filharmonije. Že več let nastopa na koncertih Velikega simfoničnega orkestra Gimnazije Kranj v Cankarjevem domu. Redno se udeležuje seminarjev priznanih pevskih pedagogov kot so Charlotte Lehman, Martin Vacha, Marvin Keenze, Hans Adolfsen in drugi. Na Mednarodnem pevskem tekmovanju v Mariboru je leta 2020 je prejela 1. nagrado.

Martin Kozjek je petje sprva študiral pri Tatjani Vasle na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani, trenutno pa študij nadaljuje na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri Matjažu Robavsu. Dodatno se je izpopolnjeval pri Marianni Váradi, Snežani Neni Brzaković ter Marcosu Finku. Na državnih in mednarodnih tekmovanjih je prejel več priznanj, med drugih nagrado za najboljšo izvedbo slovenskega samospeva na TEMSIG, ter prvo nagrado na tekmovanju Aegis carminis. Zaposlen je v Zboru Slovenske filharmonije.

Lovorka Nemeš Dular je glasbenica širokega formata, predana tako solističnemu kot komornemu muziciranju, pedagoškemu delu in muzikološki dejavnosti. Glasbena pot jo je vodila od Dubravke Tomšič Srebotnjak (Ljubljana), Arba Valdme (Köln), Konstantina Bogina (Bergamo) do Marine Horak (Ljubljana). Med šolanjem je znanje bogatila še pri mnogih drugih profesorjih. Zaradi želje po prodiranju v bistvo glasbe je študirala tudi muzikologijo. Čeprav se znajde v različnih glasbenih stilih, se najraje poglablja v redko izvajana dela in v novo glasbo. Je analitična, radovedna, preučuje in doživlja glasbo z različnih zornih kotov. Sodelovala je na različnih festivalih doma in po Evropi (Poletje v Stari Ljubljani, Veris, Arsana, Sarajevska zima, Jesenske muzičke svečanosti, Erik Satie idr.). V zadnjih letih je posnela nekaj zgoščenk kot solistka in v različnih ansamblih. Veliko snema za arhiv RTV Slovenija in sodeluje v različnih glasbenih zasedbah.

Anuša Plesničar je študirala violo na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri Mileju Kosiju in Maji Rome, na Privatni univerzi za glasbo in umetnost na Dunaju pri Herbertu Müllerja ter na Visoki šoli za glasbo v Detmoldu, kjer je tudi magistrirala pri Veitu Hertensteinu. Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je zaključila študij muzikologije, znanstveno raziskovalno dejavnost na tem področju pa nadaljuje na doktorski stopnji. Kot solistka, komorna glasbenica ter članica simfoničnih orkestrov je sodelovala z različnimi sestavi: Camerata medica, Godalni kvartet Arseia, Godalni kvintet Vero, Simfonični orkester Hiše kulture Celje, Orkester Akademije Branimir Slokar, Mladi ljubljanski solisti, Mednarodni orkester EUphony Youth Orchestra, Simfonični orkester SFK Celovec, Komorni orkester DKO Detmold, Komorni orkester Dunaj, Ansambel za sodobno glasbo »Ear-quake« Detmold, Orkester SNG Opera in balet Ljubljana, Orkester Slovenske filharmonije, Simfonični orkester RTV Slovenija, Orkester Slovenskega komornega glasbenega gledališča, Simfonični orkester Alumni, Komorni orkester Amadeo, Mednarodni festivalski orkester ONO. Aktivna je tudi kot glasbena pedagoginja, deluje pa tudi na področju glasbene publicistike in glasbene produkcije.

Katarina Kozjek je violončelo študirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri Igorju Škerjancu in Milošu Mlejniku, izpopolnjevala pa se je na seminarjih pri Damirju Hamidullinu, Karmen Pečar, Davidu Gregorijanu, Julianu Arpu, Aleksandru Latckoviću, Konstantinu Pfizu, Jörgu Widmannu, Valeryu Sokolovu, Wen-Sinn Yang, Wernerju Bärtschiju in Goranu Bakraču. Kot solistka in komorna glasbenica je prejela več nagrad na slovenskih in mednarodnih tekmovanjih. Solistično in komorno redno sodeluje na koncertih, predstavah in recitalih v organizaciji Glasbene mladine ljubljanske, Glasbene mladine Slovenije, Festivala Bled, EPTA, Društva slovenskih skladateljev, Imago Sloveniae, Slovenskega ljudskega gledališča Celje, Slovenskega komornega glasbenega gledališča. Sodelovala je tudi v orkestrih kot so Wonderful Youth Orchestra, Orkester Akademije Branimir Slokar, The Euro Symphony SFK, Simfonični orkester Domžale – Kamnik, Komorni orkester Amadeo, kot substitut pa večkrat igra tudi v Orkestru Slovenske filharmonije ter Orkestru RTV Slovenija. Je članica Dua Antares in Godalnega kvarteta Emona. Poučuje na Waldorfski glasbeni šoli in Glasbeni šoli Kranj.

Larisa Marjanović je magistrski študij saksofona zaključila leta 2015 na ljubljanski Akademiji za glasbo pri Mihu Rogini, na tej ustanovi pa je prejela tudi študentsko Prešernovo nagrado. Tekom študija je bila na mednarodni izmenjavi pri Draganu Sremcu, Tomislavu Žužaku in Gordanu Tudorju. Sicer je svoje znanje redno izpopolnjevala na seminarjih pri mednarodno priznanih saksofonistih kot so: Jean-Denis Michat, Fabrizio Mancuso, Sylvain Malézieux, Jean-Marie Londeix, Claude Delangle, Jean-Yves Fourmeau, Masataka Hirano, Lars Mlekusch, Gilles Tressos, Eugene Rousseau in drugi. Že v času študija je kot substitutka igrala v Orkestru Slovenske vojske. Kot solistka, članica DUA NOX in članica SOS – Saxophone Orchestra je nastopila na številnih koncertih doma in v tujini (Italija, Hrvaška, Srbija, Francija, Avstrija, Madžarska, Tajska). S saksofonskim orkestrom SOS so nastopili na Svetovnem kongresu saksofonistov (Strasbourg, 2015;  Zagreb, 2018). Po študiju je sprva poučevala saksofon na glasbeni šoli, pet let je bila tudi vodja aktiva klarinetistov in saksofonistov Zveze Primorskih glasbenih šol. Trenutno je kot producentka zaposlena na Glasbeni mladini ljubljanski. Poleg tega uči saksofon na zasebni glasbeni šoli Arsem v Ljubljani in je članica uredniškega odbora glasbene revije Glasna.

Melinda Urh je po zaključku študija na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri Matjažu Drevenšku izobraževanje nadaljevala v Lyonu pri Jean-Denis Michatu ter v Versaillesu pri Vincentu Davidu. Na Pariškem nacionalnem konservatoriju je zaključila specializacijo za poustvarjalko sodobne glasbe. V času študija je prejela številne nagrade (diploma Dr. Roman Klasinc, Prešernova nagrada, 3. nagrada na mednarodnem tekmovanju v Łodzu idr.) in bila štipendistka Ministrstva za kulturo RS ter Fundacije Meyer. Z orkestrom SNG Maribor je izvedla Concertino da camera J. Iberta. Sodeluje z opero v Lyonu in Toulonu, ansambli Justiniana, Cosmopolite, Ulysses in drugimi komornimi sestavi, ter nastopa na festivalih kot so Mixtur v Barceloni, Ircam v Parizu, Fringe idr. Zaposlena je v Orkestru Slovenske vojske.

Vanja Iva Kretič je zaključila magistrski študij Oblike govora na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani. Od leta 2016 je samozaposlena v kulturi in nastopa kot igralka, animatorka lutk, moderatorka prireditev, svoj glas pa posoja tudi pri sinhronizaciji risank. Pomemben del njenega ustvarjanja predstavljajo avtorske kamišibaj predstave. Leta 2021 je na 9. slovenskem festivalu kamišibaj gledališča v Velenju za svojo magistrsko produkcijo Kajuh (dokumentarni literarni kamišibaj o Karlu Destovniku) prejela posebno priznanje strokovne komisije, isto leto pa še Prešernovo nagrado AGRFT. Leta 2023 je za kamišibaj Tja med ljudi bova, deklica, šla … (ljubezenska pisma med Kajuhom in Silvo) prejela mednarodno nagrado strokovne žirije in nagrado Morigenos, ter najvišjo stanovsko nagrado Zlati kamišibaj 2023. Je igralka v lutkovnih predstavah na Ljubljanskem gradu in v Lutkovnemu gledališču Fru-Fru.

Cena vstopnice: 12,00 EUR
Cena vstopnice za dijake, študente in upokojence: 10,00 EUR
Nakup vstopnic: eno uro pred koncertom na prizorišču.

Koncert je organiziran v sodelovanju s Festivalom Ljubljana.
Koncertni ciklus samospevov Glasbene matice Ljubljana podpira Mestna občina Ljubljana.