Koncert


Koncert samospevov: Theresa Plut in Vladimir Mlinarić

13. marec 2023, ob 19:30
Ljubljana, Viteška dvorana v Križankah


KONCERT SAMOSPEVOV

Theresa Plut, sopran
Vladimir Mlinarić, klavir

13. marec 2023, ob 19.30
Viteška dvorana v Križankah

v sodelovanju s Festivalom Ljubljana

 

Spored:

Samuel Barber (1910–1981)
A Nun Takes the Veil (Gerard Manley Hopkins), op. 13, št. 1
The Secrets of the Old (William Butler Yeats), op. 13, št. 2
Sure on This Shining Night (James Agee), op. 13, št. 3
Nocturne (Frederic Prokosch), op. 13, št. 4

Marjan Mozetič (1948)
Enchantments of Gwenddolyn (Gwenddolyn McEwen):
Sunday Morning Sermon, št. 1
Waiting for You, št. 2
The Tao of Physics, št. 3
A Coin to the Ferryman, št. 4

Tomaž Bajželj (1979)
Salt (Nayyirah Waheed)

Amy Marcy Cheney Beach (1867–1944)
The Year’s at the Spring (Robert Browning), op. 44, št. 1

Charles Tomlinson Griffes (1884–1920)
The Lament of Ian the Proud (William Sharp, psevdonim Fiona Macleod), op. 11, št. 1, A. 57

Charles Edward Ives (1874–1954)
Songs My Mother Taught Me (po Adolfu Heyduku priredila Natalie Macfarren)
Romanzo di Central Park (Leigh Hunt)
Down East (Charles Edward Ives)
The Greatest Man (Anne Collins)
The Circus Band (Charles Edward Ives)

Ned Rorem (1923)
Whitman Songs (3 pesmi Walta Whitmana)

Lee Hoiby (1926–2011)
Songs for Leontyne (3 pesmi iz cikla)

Kevin Puts (1972)
You Need Song (Mark Campbell)

Ernest Charles (1895–1984)
When I Have Sung My Songs (Ernest Charles)
O Lovely World (Velma Hitchcock)
Let My Song Fill Your Heart


Sopranistka Theresa Plut se uvršča med naše najuspešnejše operne in koncertne pevke. Kritiki hvalijo njen »kristalno jasen glas z izrazitimi višinami«. Nastopila je pod taktirko več svetovno znanih dirigentov kot so John Fiore, Alexander Joel, Nicholas Milton, Emmanuel Villaume idr. Na povabilo slednjega je z Anno Netrebko pela v operi Čajkovskega Jolanta in jo posnela za Deutsche Grammophone. Theresa Plut je po zaključku študija postala članica solističnega ansambla Nemške opere na Renu v Düsseldorfu, kjer je debitirala kot Kraljica noči v Mozartovi Čarobni piščali in nastopila v vlogah Walterja v operi La Wally, Blonde v Begu iz Seraja, Rosine v Seviljskem brivcu, Serpette v La finta giardiniera, Olimpije v Hoffmannovih pripovedkah itd. Sodelovala je z znanimi režiserji kot so Christof Loy in Philip Harnoncourt. Gostovala je v Pfalztheater Kaiserslautern, v Theater Winterthur, v SNG Opera in balet Ljubljana, v Royal Theatre Bangkok … S Simfoničnim orkestrom iz Vancouvra, z Opernim orkestrom iz Stuttgarta, Orkestrom Jenske filharmonije, z ansamblom Bach Collegium iz Züricha, Orkestrom Slovenske filharmonije ter Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija je kot solistka poustvarila Brahmsov Nemški rekvijem, Mozartovo Veliko mašo v c-molu, Orffovo Carmina Burana, Mahlerjevo 4. simfonijo, Bachov Janezov pasijon itd. Poleg koncertne in operne dejavnosti se je dokazala kot izjemna interpretka samospevov na recitalih doma in v tujini. Nastopila in predavala je v Pekingu (Kitajska) ter prejela častni profesorski naziv tamkajšnje osrednje državne univerze. Petje poučuje tudi na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Iz koncertnega solo petja je magistrirala na Visoki šoli za glasbo in gledališče v Zürichu, iz opernega petja pa na Visoki šoli za glasbo in upodabljajočo umetnost v Stuttgartu.

 

Vladimir Mlinarić je študiral na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani v razredu Zdenke Novak, izpopolnjeval pa se je na Dunaju v razredu znamenitega Leonida Brumberga ter na mojstrskih tečajih pri A. Valdmi, K. Boginu, L. Hallmann-Russell idr. Velik vpliv na njegov umetniški razvoj je imela Breda Zakotnik, pri kateri je študiral interpretacijo samospeva. Kot solist ali v različnih komornih zasedbah je igral v več evropskih mestih (Pariz, München, Torino, Milano, Firence, Dunaj, Edinburg, Bruselj …), v ZDA (Washington, Cleveland, Mobile…), v Kanadi, Čilu, na Kitajskem in v Rusiji. Redno nastopa na mednarodnih festivalih (Santander, Ljubljana, Ohrid, Al Bustan …). Sodeloval je z znanimi umetniki (Pierre Amoyal, Nurit Pacht, Igor Gavriš, Kurt Widmer, Marcos Fink, Bernarda Fink, Mirjam Kalin, Alessandro Svab, Jasminka Stančul, Barbara Bonney idr.). Od ustanovitve leta 1994 je član tria Luwigana in v tej vlogi tudi dobitnik Betettove in Župančičeve nagrade. Izvaja tudi moderno glasbo, krstil je nove skladbe I. Petrića, T. Sveteta, B. Leskovica, P. Ramovša in drugih. Strokovna kritika ga ocenjuje kot prefinjenega interpreta, ki v sebi združuje akademizem in fantazijo ter ambicijo in ljubezen do glasbe. O njegovih izvedbah pišejo, da so precizne in pregledne, o njegovem stilu, da je diskreten in nevsiljiv. Od leta 2002 deluje na ljubljanski Akademiji za glasbo kot profesor klavirja, v letih 2009– 2011 pa je kot korepetitor za solopetje poučeval tudi na Mozarteumu v Salzburgu. Redno vodi seminarje v Sloveniji, Avstriji in na Hrvaškem.