Koncert


LA PASSEGGIATA; Sprehod z Rossinijem

14. december 2018
Slovenska filharmonija, Ljubljana


Izvajalci:

Mešani pevski zbor Glasbene matice Ljubljana

Aleksandra Pavlovič, klavir
Sebastjan Vrhovnik, dirigent

Več informacij o izvajalcih sledi kmalu …

Spored:

GIOACHINO ROSSINI (1792–1868)

La passeggiata
I Gondolieri
Quartetto pastorale
Coro di Ninfe
Il Carnevale
Inno alla pace
La foi
L’espérance
La charité
O giorno sereno
Ridiamo, cantiamo

Soirees musicales:
L’ Orgia / Praznična pojedina, št. 4 (Carlo Pepoli)
Il Rimprovero / Očitek, št. 2 (Metastasio)
L’ Invito / Vabilo, št. 5 (Carlo Pepoli)
La Pastorella delle Alpi / Alpska pastirica, št. 6 (Carlo Pepoli)
La danza / Ples, št. 8 (Carlo Pepoli)
La Promessa / Obljuba, št. 1 (Metastasio)
La gitta in gondola / Na gondoli, št. 7 (Carlo Pepoli)


Glasbena matica Ljubljana koncert posveča 150. letnici smrti skladatelja Gioachina Rossinija (29. 2. 1792–13. 11. 1868) s sočnim izborom zborovskih in solističnih vokalnih del. Italijanskega mojstra poznamo predvsem po njegovih številnih operah. Med 19. in 37. letom jih je napisal kar 40, nato pa se je, na veliko žalost opernih ljubiteljev odločil, da zapusti gledališki oder. S tem pa se ni končalo njegovo ustvarjalno življenje, še manj pa zanimanje za vokalno glasbo. Ob priljubljenih sakralnih delih Stabat Mater in Petite Messe Solennelle je napisal kar tri zbirke pesmi (Soirées musicales,  Péchés De Vieillesse, La Regatta Veneziana) ter duhovita zborovska dela a cappella oziroma ob spremljavi klavirja, orgel, včasih pa celo tolkal. Skladbe so prvo izvedbo doživele v skladateljevem pariškem salonu, kjer so gostom poleg priljubljenih melodij ponudili še Rossinijeve kulinarične specialitete. Seveda sladokusci danes dobro poznamo specialitete kot je npr. tournedo à la Rossini,  manj pa jim je verjetno znano, da podobno okusno kot jedi, zazvenijo Rossinijevi pevski bonboni. Koncert Glasbene matice obljublja svojevrstno doživetje in odkritje Rossinijevih strasti do pevskih glasov in življenjskih radosti.

 

Pianistka Aleksandra Pavlovič je po zaključenem šolanju pri Sijavušu Gadžijevu na SCGV Emil Komel v Gorici odšla študirat klavir na Moskovski državni konservatorij P. I. Čajkovski, kjer je z odliko diplomirala in nato zaključila še podiplomski študij. Šolala se je v razredih najuglednejših profesorjev te ustanove: Levu Naumovu, Vladimirju Viardo in Andreju Dievu. V obdobju študija se je udeleževala številnih tekmovanj in prejela mnoge nagrade. Kot solistka in v komornih sestavih in prav tako kot korepetitor mnogim uglednim solistom je koncertirala po Evropi, gostovala na številnih domačih in tujih festivalih (Festival Ljubljana, Piranski glasbeni večeri, Abonma KD Nova Gorica, Grajske harmonije, Nei suoni dei luoghi…). Dvanajst let je bila zaposlena kot profesorica klavirja in korepetitorka na GŠ Nova Gorica in na SCGV Emil Komel. Aktivno se uveljavlja tudi kot predavateljica na različnih seminarjih (EPTA Slovenije, Mojstrski tečaj Leiria, Portugalska …) in kot prevajalka strokovne literature (A. Boissier, Liszt pedagog in S. Isserlis, Kje je pristala Beethovnova obara?). V letu 2012 je izšla njena prva zgoščenka z ruskim violončelistom Olegom Bugaevim v založbi MKD Soglasje.

Sebastjan Vrhovnik se je po zaključeni Srednji glasbeni in baletni šoli (splošna teoretska smer, 1997; petje, 2003) leta 2004 vpisal na Akademijo za glasbo v Ljubljani, smer glasbena pedagogika. Z odliko je diplomiral pod mentorstvom izr. prof. Marka Vatovca, magistrski študij pa prav tako z odliko zaključil na Visoki šoli za glasbeno in upodabljajočo umetnost v Gradcu (Avstrija), v razredu Johannesa Prinza. Od leta 2014 je kot docent za zborovsko dirigiranje zaposlen na Akademiji za glasbo v Ljubljani, ob tem vodi različne zborovodske delavnice doma in v tujini ter nastopa kot član strokovnih žirij na slovenskih in mednarodnih revijah in tekmovanjih. Trenutno deluje kot dirigent Mešanega pevskega zbora Akademije za glasbo v Ljubljani, kot gostujoči dirigent pa je v preteklosti sodeloval s Komornim zborom RTV Slovenija, zborom mariborske opere, žensko vokalno skupino ČarniCe, Slovenskim otroškim zborom, Komornim zborom DEKOR ter Zborom Slovenske filharmonije. Vodil je Mešani pevski zbor Cantemus iz Kamnika, Vokalno skupino Ecce, Učiteljski pevski zbor Slovenije Emil Adamič, Mešani pevski zbor Glasbene matice Ljubljana, APZ Tone Tomšič Univerze v Ljubljani ter Mešani pevski zbor Obala Koper. S slednjim je posnel več zgoščenk in prejel številna prva mesta in posebna priznanja na različnih državnih in mednarodnih tekmovanjih. Njegovo koncertno delovanje z zbori odlikuje odlično poznavanje vokala in izrazita muzikalnost, njegove interpretacije posebna mehkoba in zlitost zborovskega zvoka. Repertoar skladb, po katerih sega, pa prinaša v slovenski prostor svežino in nove strokovne izzive.

Mešani pevski zbor Glasbene matice Ljubljana ima dolgoletno neprekinjeno tradicijo. Ustanovitev zbora leta 1891 je pomenila dvig kvalitete slovenskega zborovstva. Pevski zbor Glasbene matice, ki ga je vodil Matej Hubad, je bil številčen in stalen korpus, s katerim je društvo prirejalo vokalne in vokalno-instrumentalne koncerte tujih in slovenskih skladateljev. Njihovi koncerti so imeli reprezentativen značaj. Kasneje je zbor izgubil prvenstvo med slovenskimi zbori, vseskozi pa je ostal dejaven in je v določenem obdobju, ko je bila prepovedana vsa ostala dejavnost društva, tudi ohranjal njegovo kontinuiteto. Trenutni sestav se je na novo oblikoval spomladi leta 2017 iz izkušenih pevcev iz vse Slovenije, ki nadaljuje bogato tradicijo zbora z izvajanjem vokalno-instrumentalnih skladb slovenskih in tujih skladateljev. Pevce druži ambicija po poglobljenem študiju, poustvarjanju na visoki umetniški ravni in sodelovanju z uveljavljenimi profesionalnimi glasbeniki. Novi sestav je imel prvi koncert v okviru cikla Kromatika 2017/2018, ko je skupaj s Simfoniki RTV Slovenija izvedel Mozartov Rekviem. Koncert je neposredno prenašal Program ARS, kasneje pa je bil posnetek predvajan tudi na 1. programu TV Slovenija. V pretekli sezoni se je zbor predstavil še na štirih koncertih, med drugim s sakralnimi deli Antonija Vivaldija in krstno izvedbo opere Antigona Tomaža Sveteta.