Koncert
Otvoritev 7. Zimskega festivala
Otvoritev 7. Zimskega festivala
Solisti:
KAI-MIN CHANG, klavir
SOPHIE MARIN-DEGOR, sopran
ANNALISA STROPPA, mezzosopran
CELSO ALBELO, tenor
PAUL ARMIN EDELMANN, bas
YAN PASCAL TORTELIER, dirigent
Simfonični orkester RTV Slovenija
Mešani pevski zbor Glasbene matice Ljubljana
Umetniški vodja: Sebastjan Vrhovnik
Zborovodja: Ana Erčulj
Festivalski zbor Virtuozi
Umetniški vodja: Bojan Suđić
Komorni zbor Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani
Dirigent: Sebastjan Vrhovnik
Program:
Johannes Brahms (1833-1897):
Koncert za klavir in orkester št. 2 v B-duru, op. 83
***
Lili Boulanger (1893-1918):
“Gospodova je zemlja”, Psalm 24
Charles-Camille Saint-Saëns (1835-1921):
Rekviem, op. 54
V prvem delu otvoritvenega večera bo nastopil tajvanski pianist Kai-Min Chang, zmagovalec 1. Mednarodnega klavirskega tekmovanja Festivala Ljubljana v letošnjem letu. Kot solist se bo predstavil v enem najzahtevnejših in najobsežnejših klavirskih koncertov, Koncertu za klavir in orkester št. 2 v B-duru Johannesa Brahmsa, za katerega je skladatelj potreboval kar tri leta, da ga je napisal. Delo, ki ga mnogi imenujejo kar “opus summum”, naj bi označevalo njegovo veličino v skladateljevem opusu in hkrati vrhunec koncertantnega ustvarjanja za klavir v 19. stoletju. Skladba združuje lastnosti koncerta in simfonije, njena struktura je podrejena muzikalnemu izrazu, tehnično zahtevna interpretacija pa je velik izziv vsakemu pianistu. V drugem delu koncertnega večera se bodo Simfoničnemu orkestru RTV Slovenija in uglednemu francoskemu dirigentu Yanu Pascalu Tortelierju pridružili še Mešani pevski zbor Glasbene matice Ljubljana, Festivalski zbor Virtuozi in sopranistka Sophie Marin-Degor, mezzosopranistka Annalisa Stroppa, tenorist Celso Albelo ter basbaritonist Paul Armin Edelmann z izvedbo Rekviema Camilla Saint-Saënsa. Camille Saint-Saëns, opisan kot francoski Mendelssohn, je bil priznan kot utelešenje francoskega genija. Imel je edinstveno vlogo pri preoblikovanju francoskega glasbenega okusa iz velike opere v klasično simfonijo in sposobnost ohranjanja tradicionalne oblike s sočasnim eksperimentiranjem s sodobnimi glasbenimi stili, ki bi pritegnili takratno nenehno spreminjajoče se francosko občinstvo. Vse to se izraža v njegovem neobičajnem delu, ki ostaja pomemben del glasbene zapuščine in predstavlja edinstveno interpretacijo liturgičnega besedila z združevanjem klasičnih in romantičnih glasbenih elementov.
Več informacij in nakup vstopnic na spletni strani Festivala Ljubljana.