Tanja Klančnik je študentka magistrskega študija klasičnega solopetja pri Francki Šenk na Privatni univerzi Gustava Mahlerja v Celovcu. Lani je na tej univerzi zaključila pedagoški študij in pridobila umetniško diplomo iz citer in klasičnega solopetja. Nastopa solistično kot koncertna pevka, sodeluje v različnih zborih in komornih skupinah, tako doma kot v tujini (Slovenija, Avstrija, Poljska, Francija, Latvija). Kot solistka je upodobila Metko v Humperdinckovi operi Janko in Metka, Katharino v Offenbachovi opereti Die Verlobung bei der Laterne in Prvega škrata v Senu kresne noči Felixa Mendelssohna Bartholdya. S posebno ljubeznijo se posveča samospevu, o čemer pričajo solistični recitali in glasbeni večeri. Med drugim je nastopila kot interpretka Wolfovih samospevov v skladateljevi rojstni hiši v Slovenj Gradcu in pri odprtju njegove spominske sobe na Dunaju. Sodelovala je v programu Wolfovega abonmaja in Slovenjegraškega poletja. Redno se udeležuje izobraževanj in mojstrskih tečajev pri priznanih pedagogih in pevcih (Francka Šenk, Breda Zakotnik, Helen in Klaus Donath, Regine Hangler, Johannes Effertz Wolf, Harry van der Kamp, Andreas Lebeda).

Anemarija Štefančič je na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju leta 2015 zaključila diplomski študij petja pri Bernhardu Adlerju in leta 2018 magistrski študij operne smeri pri režiserju Retu Nicklerju in dirigentu Christophu Meierju. Kot solistka redno nastopa z različnimi komornimi zasedbami in orkestri tako doma kot v tujini. Od leta 2016 je članica opernega studia SNG Opera in balet Ljubljana, kjer je leta 2017 debitirala kot Marcellina v Mozartovi Figarovi svatbi. V času študija je debitirala v vlogi Proserpine v Monteverdijevem Orfeju, Irene v Händlovem Tamerlanu, Marie v Die verkaufte Braut Bedřicha Smetane, Margeurite v Gounojevem Faustu ter naslovni vlogi Donizettijeve opere Maria Stuarda. Letos je sodelovala pri krstni izvedbi opere Julija Aleša Makovca. Svoje znanje redno nadgrajuje na različnih seminarjih pri svetovno znanih profesorjih in pevcih, kot so Christa Ludwig, Kassimira Stoyanova, Neil Sicoff, Marjana Lipovšek, Barbara Pearson, Maartin Koningsberger in drugi.

Lovro Korošec je študent tretjega letnika petja na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani v razredu Pije Brodnik. V času študija je kot solist sodeloval v opereti Hmeljska princesa Radovana Gobca, pri krstni izvedbi opere Všeč si mi Damijana Močnika, v mini operi Uspavanka v sobi brez oken Federice Lo Pinto, v mini operi Gaja Matica Romiha, v operi Julija Aleša Makovca in nazadnje v koncertni izvedbi Mozartove Figarove svatbe. Poleg upodobitev opernih vlog se posveča tudi interpretaciji samospevov v sodelovanju s pianisti Barbaro Verhovnik, Tanjo Šterman in Nejcem Lavrenčičem. Svoje znanje je nadgrajeval na mojstrskih tečajih petja pri mednarodno priznanih pedagogih in umetnikih, kot so Martha Guth, Erika Switzer in Marvin H. Keenze. Je prejemnik številnih priznanj in nagrad (prva nagrada in posebna nagrada Lions Cluba na mednarodnem tekmovanju Lav Mirski; zlata plaketa in 2. mesto na slovenskem državnem tekmovanju mladih glasbenikov; nagrada za obetavnega pevca na področju samospeva na mednarodnem tekmovanju SGSM).

Vladimir Mlinarić je študiral na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani v razredu Zdenke Novak, izpopolnjeval pa se je na Dunaju v razredu znamenitega Leonida Brumberga ter na mojstrskih tečajih pri A. Valdmi, K. Boginu, L. Hallmann-Russell idr. Velik vpliv na njegov umetniški razvoj je imela Breda Zakotnik, pri kateri je študiral interpretacijo samospeva. Kot solist ali v različnih komornih zasedbah je igral v več evropskih mestih (Pariz, München, Torino, Milano, Firence, Dunaj, Edinburg, Bruselj …), v ZDA (Washington, Cleveland, Mobile…), v Kanadi, Čilu, na Kitajskem in v Rusiji. Redno nastopa na mednarodnih festivalih (Santander, Ljubljana, Ohrid, Al Bustan …). Sodeloval je z znanimi umetniki (Pierre Amoyal, Nurit Pacht, Igor Gavriš, Kurt Widmer, Marcos Fink, Bernarda Fink, Mirjam Kalin, Alessandro Svab, Jasminka Stančul, Barbara Bonney idr.). Od ustanovitve leta 1994 je član tria Luwigana in v tej vlogi tudi dobitnik Betettove in Župančičeve nagrade. Izvaja tudi moderno glasbo, krstil je nove skladbe I. Petrića, T. Sveteta, B. Leskovica, P. Ramovša in drugih. Strokovna kritika ga ocenjuje kot prefinjenega interpreta, ki v sebi združuje akademizem in fantazijo ter ambicijo in ljubezen do glasbe. O njegovih izvedbah pišejo, da so precizne in pregledne, o njegovem stilu, da je diskreten in nevsiljiv. Od leta 2002 deluje na ljubljanski Akademiji za glasbo kot profesor klavirja, v letih 2009– 2011 pa je kot korepetitor za solopetje poučeval tudi na Mozarteumu v Salzburgu. Redno vodi seminarje v Sloveniji, Avstriji in na Hrvaškem.