VSEBINE

KONCEPTUALNE VSEBINE

Telo v gibanju

• Gibanje različnih delov telesa: nasprotja, absoluten in relativen. Gibanje in negibanje.
• Telo v prostoru: osebni, delni, popolni, notranji in zunanji prostor na različnih ravneh
• Prostorni pojmi in smeri: nasprotni pari
• Telo in čas: istovetnost, zaporedje, alternacija
• Organizacija časovnega-prostora: dolžina in hitrost-tempo

Neverbalna komunikacija

• Percepcija neverbalne govorice: razlikovati telesno sporočilo od neverbalne govorice
• Obrazni izraz kot »specialistična cona komunikacije«
• Zunanji vidik v povezavi s teatralno umetnostjo, natančneje v operativi (kostumi, scenografija, ličenje)
• Prostorno obnašanje: medsebojna komunikacija v scenskem prostoru

Besedilo, glasba in izrazno gibanje

• Beseda kot glavni izraz dejanja. Interpretacija in izvedba raznih sporočil eksplicitno ali metaforično.
• Raziskovanje emotivnega stanja. Izrazna sredstva za interpretacijo čustvenosti.
• Improvizacija kratkih odlomkov različnih pomenov z estetskim namenom
• Glasba kot izraz hitrosti (hitro, počasi), značaja (karakter: veselo, žalostno), jakosti (forte, piano) in besedila (monolog, duet, tercet)
• Raziskovalna dramatizacija različnih vlog, zgodbe, konfliktov, okolja
• Integracija gibanja, besede in glasu kot sredstvo in diskurz za komunikacijo

PROCESNE VSEBINE

Telo v gibanju

• Odkrivanje lastnega telesa in vzpostavitev kontakta z vsakdanjim življenjem. Prepoznati povezavo med lastnim duševnim jaz-om in telesnim jaz-om kot celoto.
• Podpreti telesno shemo v procesu raziskovanja senzoričnega sveta preko percepcije in naklonjenosti h kreativnemu potencialu
• Preko igre prepoznati v telesu lastni jaz
• Opaziti in analizirati različne podporne površine, v celoti in posamično

Neverbalna komunikacija

• Iskanje osebe, njenih gibov, svoje psihologije preko telesnih gibov. Uporaba nevtralne maske kot sredstvo za igralca.
• Razvoj pogleda kot elementa komunikacije: pomeni, smer in dolžina pogleda
• Raziskovanje različnih površin telesnega dotika v povezavi s predmetom – akcijo – prostorom – časom – mišičnim tonusom – svojimi zmožnostmi
• Raziskovanje različnih prostorov: daljava, orientacija in položaj telesa v povezavi z lučjo, zvenom, lastnim prostorom in prostorom drugih

Besedilo, glasba in izrazno gibanje

• Improvizacija kot sredstvo za ustvarjalnost: razvoj domišljije kot sredstvo raziskovanja in iskanja fizičnega giba
• Izkustvo vokaliz v različnih telesnih položajih. Različni ritmi v povezavi s prostorom. Izrazno gibanje. Gestikulacija.
• Pridobitev potrebnega telesnega znanja, ki pevca–igralca pripravi za dramatičen konflikt.
• Zgradba vloge, izbrane okoliščine in analiza besedila pri oblikovanju lastne postavitve.

AKCIJSKE VSEBINE

• Ocenjevanje glasbene in teatralne govorice kot nepogrešljiv in glavni element za čustveno komunikacijo z občinstvom
• Sprejemanje kreativnega odnosa in priznanje možnega razvoja
• Ceniti sodelovanje v produkciji, tudi preko kompetenc
• Ceniti vse možnosti izražanja naklonjenosti (čustva) ideje in občutkov preko estetskih sredstev, ki nam jih ponuja umetnost.

METODOLOGIJA DELA

Osnova je aktivno učenje. Profesor ima vlogo koordinatorja in opazovalca ter je skupaj z učencem odprt za poslušanje, sprejemanje in pridruževanje.

Študij se deli na tri faze: začetno delovanje; informativna sinteza ali razvoj teoretičnega okvira; dejavnosti, ki utrjujejo, integrirajo in razširjajo. Namen je osredotočiti pozornost učenca na vsebino, ki se bo razvila, in ga spodbujati, da k procesu spontano doprinese svoje znanje, interese in pri tem uporabi teoretični okvir, ki ga po svoje obdeluje.

AKTIVNOSTI

Telo v gibanju

• Premikanje v scenskem prostoru, delovanje na treh ravneh (visoka, srednja, nizka), izogibanje kroženju.
• Integracija odprtega, jasnega, panoramičnega pogleda, sprostitev geste.
• Spoznavanje različnih opor, diha, preverjanje telesne napetosti za doseganje pravega mišičnega tonusa.
• Igre notranjega in zunanjega odrskega prostora s hojo v različnem ritmu, v duetu, tercetu, itd.

Neverbalna komunikacija

• Hoja v prostoru na podlagi profesorjevih ukazov, kot na primer hoja kot pohabljenec, starec ali otrok, ter izvajanje različnih dejanj v prostoru.
• Po realizaciji prejšnjih ciljev dodati različne maske, odvisno od posamezne vloge.
• Vaje, ki imajo kot osnovo pogled: miren, v daljavo, v projekciji, čelne spremembe in v sodelovanju s skupino.
• Raziskovalne vaje različnih kontaktnih podlag, z lastnim telesom, z drugim, s tlemi, z raznimi predmeti.
• Vsa gibalna telesa za obdelovanje različnih akcijskih sekvenc z uporabo oponašanja, koordinacije in skupinske percepcije.

Besedilo, glasba in izrazno gibanje

• Na podlagi besedil improvizacija z uporabo spontane domišljije; ob predlogu in odgovoru skupine vključiti fizične dejavnosti.
• Nadomestiti besedila improvizacij z vokalizami, odlomki znanih pesmi ali spontano izmišljene.
• Vokalna delovanja: sekati drva, kositi travo, buldožer, ki podira hišo itd.
• Motivacija in podbesedilo. Vaditi s povezavo druge vloge, realne ali izmišljene, z dialogom ali petjem.

Vloga je rezultat mentalnega dela, ki zaživi preko govora in podobe igralca. Oblikovanje vloge je odvisno od treh dejavnikov: fizičnega, socialnega in psihološkega:

• Fizični: ime, starost, izgled, nacionalnost, spol
• Socialni: stabilnost pri osebnih zvezah, stan, družina, delo, izobrazba, …
• Psihološki: osebnost, temperament, cilji, notranji konflikti

Vsi ti dejavniki so odvisni od specifike skupine.

Vsem tem dejavnikom bomo dodali petje.