Scenska kantata s poezijo in plesom
Svetloba mladoletja
Avtorja besedila: Tone Pavček, Marko Pavček
Avtor glasbe: Damijan Močnik
Režiser: Andrej Jus
Dirigentka: Irma Močnik
Sopran, bariton in plesni par
Mladinski pevski zbor Glasbene matice Ljubljana
Komorni instrumentalni ansambel (godalni kvartet, saksofon, tolkala, klavir)
Premiera: 25. 4. 2023, Slovenska filharmonija, Dvorana Marjana Kozine
Ponovitve: 5. in 6. 10. 2023, Slovenska filharmonija, Dvorana Marjana Kozine
Predstava je primerna za učence zadnje triade osnovne šole in srednješolce.
Predstava SVETLOBA MLADOLETJA je ustvarjena z mislijo na današnjo mladino, odraščajoče fante in dekleta, ki iščejo in gradijo svojo identiteto ter se posledično dotikajo drugih identitet. Pri tem prihaja do različnih trkov s samim seboj, s svojimi predstavami o sebi in svetu, predvsem pa s simpatičnimi osebami nasprotnega spola, s katerimi stopajo v različne načine interakcije. Jaz? Ti? Midva? Drug z drugim? Drug za drugega? Drug mimo drugega? …
Poetika večnega Toneta Pavčka in sveže uglasbitve Damijana Močnika kar kličejo k dramaturgiji, večplastnem performansu in doživljanju čustev skozi različne umetniške izraznosti. Dirigentka Irma Močnik je z izborom Pavčkove poezije, ki jo je nanizala med stavke istoimenske kantate Damijana Močnika, ustvarjene leta 2003, sestavila zgodbo življenja, razmišljanja in čustvovanja večine današnjih srednješolcev. Skladatelj že napisanim vokalnim partom za mladinski zbor dodaja še nove uglasbitve predlagane poezije za soliste kot samospeve ali duete, celoto pa dopolni še z inštrumentalnimi komentarji. Tako bomo v enem glasbeno scenskem delu slišali ves tehten Pavčkov mladinski opus, doživeli pa tudi vokalno inštrumentalno in inštrumentalno glasbo najrazličnejših žanrov, odetih v tipičen Močnikov glasbeno izrazni slog. Če se skladateljeva mladinska opera »Všeč si mi« dotika različnih svetov, kultur, glasb sveta, pa se v tem delu omejimo bolj na našo slovensko (tudi evropsko in svetovljansko) sedanjost in raznolikosti v njeni glasbeni, pevski, poetični in plesni govorici. Ni odveč poudariti, da bodo vsi izvajalci predstavniki najstniške generacije, v projektu pa se bodo tako povezale tudi različne izobraževalne in kulturno-umetniške inštitucije, ki podpirajo razvoj mladih.
Damijan Močnik, prejemnik Nagrade Prešernovega sklada v letu 2022, se je po končanem študiju kompozicije na ljubljanski Akademiji za glasbo večkrat izpopolnjeval v tujini, predvsem v zborovodstvu (tudi pri Ericu Ericsonu). Od leta 1993 je zaposlen kot profesor glasbe, zborovodja in umetniški vodja glasbenih dejavnosti na Škofijski klasični gimnaziji v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani. Na tej ustanovi je zasnoval zborovsko piramido, ki je postala pomemben dejavnik slovenskega zborovskega življenja nasploh. Na Akademiji za glasbo predava na oddelku za sakralno glasbo. Za svoje umetniško in pedagoško delovanje je prejel študentsko Prešernovo nagrado Akademije za glasbo v Ljubljani, Gallusovo plaketo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in nagrado Republike Slovenije za izjemne dosežke na področju šolstva. Je nagrajenec številnih skladateljskih natečajev. Trenutno je med najpogosteje izvajanimi sodobnimi slovenskimi skladatelji v tujini.
Tone Pavček je bil pesnik, esejist, prevajalec in urednik. Sodi med najvidnejše pesnike generacije, ki je vstopila v slovensko književnost po koncu druge svetovne vojne. Vse življenje se je posvečal literarnemu ustvarjanju za otroke in odrasle ter prevajanju. V slovenski povojni književnosti se je uveljavil kot predstavnik intimizma. Skupaj z Janezom Menartom, Cirilom Zlobcem in Kajetanom Kovičem je leta 1953 izdal znamenito pesniško zbirko Pesmi štirih. Sledile so še mnoge zbirke, med drugimi Sanje živijo dalje, Ujeti ocean, Poganske hvalnice, Temna zarja, Same pesmi o ljubezni … Njegov pesniški razvoj je dosegel vrh v zbirkah Dediščina in Goličava. Bil je zelo priljubljen med ljudmi, veliko njegovih pesmi je skoraj ponarodelih. Med njegovimi najbolj priljubljenimi deli za otroke je Juri Muri v Afriki, mlade pa so na primer navdušile Majnice in fulaste pesmi. Njegove pesmi so prevedene v številne jezike.
Režiser Andrej Jus je leta 2007 diplomiral iz gledališke in radijske režije na AGRFT s predstavo Samotni zahod (M. McDonagh). Režiral je dramske igre, samostojne avtorske projekte in diplomske predstave študentov AGRFT, lutkovne predstave, muzikal ter opero. Podpisuje se pod režije predstav Balada za vsakdanjo rabo (A. Jus), V prelomu (A. Jus), Žaba Greta (A. Jus), Razredni sovražnik (N. Williams), Služkinji (G. Genet), Hočevski medved (A. Harris), Putujoče pozorište Šopalović (L. Simovič), Čarovnik iz Oza (L. F. Baum), Grenki sadeži pravice (M. Jesih), Prov hudo (D. Potočnjak), Moje bivše, moji bivši (D. C. Jackson), Boj na požiralniku, Svatba (A. Sokolović). Sodeluje s SLG Celje, MGL Ljubljana, Festivalom Velenje, SNG Nova Gorica, Lutkovnim gledališčem Maribor in Ljubljana, Prešernovim gledališčem Kranj, Slovenskim komornim glasbenim gledališčem in Srbskim narodnim gledališčem Subotica. Je prejemnik nagrade na mednarodnem festivalu gledaliških umetnosti v Bolgariji, nagrade Zlatolaska in nagrade Satir. Deluje tudi kot profesor na Umetniški gimnaziji Ljubljana.
Zborovodkinja Irma Močnik je diplomirala iz zborovodstva na Akademiji za glasbo v Ljubljani, smer Glasbena pedagogika. Je profesorica glasbe in zborovodkinja na OŠ Davorina Jenka in zborovodkinja Mladinskega pevskega zbora Glasbene matice Ljubljana. S svojimi sestavi pripravlja koncerte in glasbeno-scenske dogodke, udeležuje se domačih in tujih festivalov ter tekmovanj. Je prejemnica več odlikovanj. Mlade pevce vseskozi vzgaja za čisto in naravno petje, globlje doživljanje glasbe ter spontanost in prepričljivost nastopa. V izvedbe skuša vključiti vse njihove glasbene, igralske in druge umetniške talente. Znanja, ki jih pridobiva na številnih seminarjih, izobraževanjih ter mednarodnih simpozijih za zborovsko glasbo, uporablja pri svojem delu. Prireja in piše avtorsko glasbo, v zadnjih letih pa se veliko ukvarja tudi s prevajanjem tuje mladinske zborovske literature v pevno slovenščino.
Mladinski pevski zbor Glasbene matice Ljubljana se je uveljavil kot sestav, ki primarno nastopa v operah za mlade in je za izvedbo tovrstne literature postal stalni partner Cankarjevega doma. Sodeluje tudi v koncertnih in opernih programih Slovenske filharmonije, SNG Opera in balet Ljubljana, Festivala Ljubljana in Slovenskega komornega glasbenega gledališča. Visoko raven poustvarjanja mladi pevci dosegajo pod skrbnim vodstvom umetniške ekipe, ki jo sestavljajo glasbeni in gledališki ustvarjalci. Zbor je v zadnjih letih nastopil v operah Deček, ki je prehitro rasel (G. C. Menotti), Tosca (G. Puccini), Snežna kraljica (M. King), Všeč si mi (D. Močnik), Hobit (D. Burry), Brundibar (H. Krasa), Kaznovana radovednost (P. Šivic), v glasbeni predstavi Kraljestvo glasbe (T. Vulc) in v baletu Pojavitev/Izginotje (Balet iz Marseilla in ICK Amsterdam).