Koncert
Zborovski svet Mateja Hubada
Prir. MATEJ HUBAD (1866–1937)
Sem slovenska deklica
Rožmarin
Ljub’ca, povej, povej
Stoji tam lipica
Škrjanček poje, žvrgoli
FRAN GERBIČ (1840–1917)
Vabilo
Rožmarin
Žitno polje
Naša lipa
Pozimi
EMIL ADAMIČ (1877–1936)
Ko bi rosica bila
Jesenski večer
Večer
Zbiraj se, zbiraj lepo zbor
ANTON LAJOVIC (1978–1960)
Pastirčki
Lan
Megle
Kiša
STEVAN MOKRANJAC (1856–1914)
Rukovet VII
JOHANNES BRAHMS (1833–1897)
Volkslied iz cikla Šest pesmi, op. 7, št. 4
ANTONIN DVORŽAK (1841–1904)
V prirode, op. 63
Štiri ciganske pesmi za mešani zbor s klavirjem, op. 112
Koncert Zbora Slovenske filharmonije s pomenljivim naslovom »Zborovski svet Mateja Hubada« je poklon glasbeniku, ki je odločilno prispeval k umetniškemu razmahu slovenske glasbene kulture. Svoje ideje in nazore, ki jih je izoblikoval pod vplivom dunajske metropole, je uresničeval v okviru Glasbene matice (ustanovljene leta 1872), katere najožji sodelavec je bil več desetletij. Široko razgledan in dobro glasbeno izobražen se je zapisal predvsem zborovstvu in glasbenemu šolstvu. V slovenski glasbeni prostor je prinesel svežino in širino ter postavil nova merila tako v repertoarni zasnovi kot kvaliteti izvedb. V sporede legendarnega Mešanega zbora Glasbene matice, ki ga je vodil vrsto let, je vpeljeval tehtna zborovska in obsežnejša vokalno-instrumentalna dela najpomembnejših tujih skladateljev različnih slogovnih obdobij (od Palestrine dalje), s posebno pozornostjo se je posvečal raziskovanju slovenskih izvirnih del in s tem pomembno brusil glasbeni okus poslušalstva.
Program nocojšnjega koncerta odraža Hubadov glasbeni krog, v katerem je deloval: s Franom Gerbičem sta postavljala temelje delovanja Glasbene matice ter tlakovala pot slovenski glasbeni kulturi, ki se je na prelomu stoletja začela postopoma umetniško osamosvajati. Temeljne spodbude pri tem je imela tudi revija Novi akordi (1901–1914), katere glavni namen je bil tisk novih skladb z umetniškim značajem za profesionalno izvedbo. Zborovska glasba je s tem dobila možnost, da se končno iztrga iz do tedaj prevladujočih utilitarističnih okovov in togih spon diletantizma, k čemur je že leta pred tem težil Hubad. Slednji je za zborovsko glasbo navdušil tudi mlajša kolega Emila Adamiča in Antona Lajovica, ki sodita med najbolj zaslužne sodelavce revije.
Zbor Slovenske filharmonije je bil kot poklicni Slovenski komorni zbor ustanovljen leta 1991, do jeseni leta 2009 ga je vodil dr. Mirko Cuderman. Od sezone 2009/2010 sta ga vodila dirigentka Martina Batič, pomočnica direktorja Slovenske filharmonije za zbor, in Steffen Schreyer, ki je bil od leta 2009 do izteka sezone 2011/2012 šef dirigent zbora. V sezoni 2012/2013 je Martina Batič v celoti prevzela umetniško vodenje zbora. Osrednje umetniško poslanstvo Zbora Slovenske filharmonije je izvajanje predvsem raznovrstne glasbe a cappella – to uresničuje zbor v Vokalnem abonmaju in na drugih koncertih – ter izvajanje vokalno-instrumentalne glasbe z Orkestrom Slovenske filharmonije in drugimi slovenskimi in tujimi orkestri, pa tudi snemanje zborovske glasbe. Njegova diskografija šteje skoraj sto naslovov, več kot osemdeset zgoščenk je v zbirkah Musica sacra Slovenica in Slovenska zborovska glasba. Za avtorsko zgoščenko Sanjam (2014) pod taktirko Martine Batič je Ambrož Čopi med drugim dobil nagrado Prešernovega sklada 2016. Na mednarodni konferenci v Parizu maja 2016 je Zbor Slovenske filharmonije dosegel polnopravno članstvo v prestižnem evropskem združenju profesionalnih pevskih zborov TENSO, kar pomeni veliko priznanje njegovemu delovanju
Martina Batič je doma iz Ajdovščine. Po diplomi na Oddelku za glasbeno pedagogiko Akademije za glasbo v Ljubljani je leta 2004 na münchenski Visoki glasbeni šoli v razredu Michaela Gläserja z odliko končala podiplomski študij zborovskega dirigiranja. Izpopolnjevala se je na mojstrskih tečajih doma in v tujini, tudi pri legendarnem Ericu Ericsonu. Med letoma 2004 in 2009 je uspešno vodila zbor Opere SNG Ljubljana. Od jeseni 2009 je pomočnica direktorja Slovenske filharmonije za področje zbora, od leta 2012 pa tudi umetniška vodja Zbora Slovenske filharmonije. Jeseni leta 2006 je zmagala na prestižnem tekmovanju mladih zborovskih dirigentov za nagrado Erica Ericsona, kar ji je odprlo vrata v svet poklicnega zborovstva. Od takrat redno sodeluje z zbori kot so Švedski radijski zbor, Komorni zbor Erica Ericsona, Nizozemski radijski zbor, Danski radijski zbor, Danski vokalni ansambel, Stuttgartski vokalni ansambel, RIAS Kammerchor in drugi. Med pomembnejšimi koncerti preteklih sezon je treba omeniti koncert s Komornim zborom Erica Ericsona v Stockholmu ob 90-letnici skladatelja Ingvarja Lidholma (2011), koncerta z Orkestrom Slovenske filharmonije v Ljubljani (2013), koncert s Švedskim radijskim zborom na slovitem Festivalu Baltskega morja (Baltic Sea Festival 2014), zaključni koncert sezone z zborom RIAS Kammerchor (2016) ter koncert z Zborom Nemškega radia MDR (Festival Achava 2016). Pogosto pripravlja zbore za koncerte znanih dirigentov, kot so Valerij Gergijev, Marcus Creed, Heinz Holliger, Jaap van Zweden, Hartmut Haenchen, Gianandrea Noseda, Markus Stenz in drugi.
Cena vstopnic: 13 in 11 EUR
Popust za dijake, študente in upokojence: 11 in 9 EUR
Prodaja vstopnic: Blagajna Slovenske filharmonije, vsak delovnik od 11.00 do 13.00 in od 15.00 do 17.00 in eno uro pred koncertom.
Organizatorja koncerta sta Slovenska filharmonija in Glasbena matica Ljubljana.