Pevski zbori


Mladinski zbor

Glasbena matica je v zadnjih letih poskrbela za hitro kakovostno rast svojega mladinskega zbora pod vodstvom umetniške ekipe, ki jo vodi zborovodkinja Irma Močnik. Zbor je v kratkem obdobju tudi z intenzivnim poukom vokalne tehnike (Tanja Rupnik) dosegel raven, ki mu omogoča sodelovanje pri ambicioznejših glasbeno-scenskih projektih.

Strokovno umetniško vodstvo sestavljajo uveljavljeni glasbeni in gledališki ustvarjalci (Nana Milčinski, Eva Hribernik). Zaradi visokega nivoja poustvarjanja se predstave že nekaj let uvrščajo v kulturno-humanistični program Cankarjevega doma.

Med leti 2014 in 2019 je bilo uprizorjenih pet oper za otroke: Kaznovana radovednost (Pavel Šivic), Brundibar (Hans Krasa), Hobit (Dean Burry), Všeč si mi (Damijan Močnik) in Snežna kraljica (Matthew King).

 


MATTHEW KING: SNEŽNA KRALJICA

Opera za otroke v dveh dejanjih

Libreto: Andrew McKinnon po pravljici Hansa Christiana Andersena
Prevod libreta: Irma Močnik (péti deli), Maja Lupša (govorjeni deli)
Režija: Eva Hribernik
Glasbeno vodstvo: Iztok Kocen
Asistentka režije in svetovalka za gib: Simona Kočar
Zborovodkinja: Irma Močnik
Pevska pedagoginja: Tanja Rupnik
Korepetitorka: Metoda Kink
Scenografija: Jaro Ješe
Kostumografija: Anjana Pavlič

Snežna kraljica: Maja Ceglar, Katja Konvalinka
Gerda: Ajda Pirc, Pia Novak
Kaj: Adrian Ignjatović, Jan Novljan, Jakob Zupančič
Babica / Čarovnica / Finka / Pripovedovalka: Irena Yebuah Tiran, Nataša Zupan
Vran / Severni jelen / Pripovedovalec: Klemen Torkar, Gregor Ravnik
Roparka: Sara Elizabeta Gajšek, Nika Kores Sraka, Sara Trobiš
Princesa: Elizabeta Čebular, Živa Oblak

Mladinski pevski zbor Glasbene matice Ljubljana
Komorni ansambel Slovenskega komornega glasbenega gledališča

Pevske pedagoginje in korepetitorke solistov: Nina Kompare Volasko, Tanja Rupnik, Alenka Slokar Bajc, Tatjana Vasle, Metoda Kink, Irina Milivojević, Darja Mlakar Maležič

Koprodukcija: Slovensko komorno glasbeno gledališče, Glasbena matica Ljubljana, Cankarjev dom

Projekt sta podprla Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Mestna občina Ljubljana.

Sponzor: Zavarovalnica Sava d. o. o.

Pokroviteljica kulturnovzgojnega programa Cankarjevega doma NLB Vita, življenjska zavarovalnica Ljubljana.

Za sodelovanje pri produkciji se zahvaljujemo Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani in SNG Opera in balet Ljubljana.

 


Premiera: 10. 12. 2019 v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma
Ponovitve: 11.-17. 12. 2019, 2.-6. 2. 2020

Predstava je primerna za otroke od 8. leta dalje.
Cena vstopnic: 7,50 EUR
10 % popust za skupine nad 20 otrok iz Ljubljane
15 % popust za skupine nad 20 otrok izven Ljubljane

Rezervacije vstopnic za skupine:
Kristina Jermančič, T: (01) 24 17 161, M: 051 374 541, kristina.jermancic@cd-cc.si

Prodaja vstopnic:
Informacijsko središče Cankarjevega doma, Prešernova cesta 10, 1000 Ljubljana
T: (01) 24 17 299, 24 17 300, E: vstopnice@cd-cc.si
Ob delavnikih je odprto od 11. do 13. in od 15. do 20. ure, ob sobotah od 11. do 13. ter uro pred prireditvami.


Medijski odzivi na opero Všeč si mi

Uvod: Nekega dne je hudobni čarovnik izumil čarobno ogledalo. Kdor bi pogledal v to ogledalo, bi okoli sebe in v sebi opazil samo slabe stvari. Poleg tega bi mu srce okamenelo in postalo hladno, kot kocke ledu. Nekega dne se to peklensko ogledalo stre v milijone delcev, ki se raztresejo po vsem svetu.
1. prizor: Na drugi strani sveta ob oknu sedita Gerda in Kaj in uživata v opazovanju prvih snežink. Njuno prijateljstvo je neločljivo in nekateri celo mislijo, da sta brat in sestra. Gerda in Kaj zapojeta z babico uspavanko. Kaj se preveč približa oknu, v oko se mu zapiči delček čarobnega ogledala in ugrabi ga Snežna kraljica.
2. prizor: Gerda čaka, ampak mine zima in pride pomlad, o Kaju pa ni sledu, niti glasu. Odloči se, da bo odšla na Severni tečaj, da bi našla Kaja. Stopi v čoln in reka jo odpelje na drugo stran brega. Čarovnica jo nekaj časa zadržuje v čarobnem vrtu, a Gerda se spomni, da mora nadaljevati svojo pot in rešiti prijatelja.
3. prizor: Gerda hodi po mračnem gozdu in sreča govorečega Vrana. Ta ji zapoje o nekem dečku, ki se je izgubil v gozdu in našel zatočišče v bližnjem dvorcu. Gerda pomisli, da je mogoče ta deček Kaj. Na žalost pa v dvorcu živita samo Princ in Princesa, ki za izginulega dečka nista nikoli slišala. Princesa in Princ Gerdi podarita zlato kočijo in najboljše konje z željo, da bi čimprej našla Kaja.
4. prizor: Gerda nadaljuje pot v zlati kočiji, toda tudi tokrat nima sreče. Napadejo jo razbojniki. Med razbojniki je osamljena Razbojnica, ki si zaželi Gerdine družbe. Zgodba o iskanju izgubljenega prijatelja se jo dotakne, zato se odloči, da ji bo pomagala. Podari ji Severnega jelena, ki jo bo odpeljal na Severni tečaj.
5. prizor: Gerda zajaha Jelena in nadaljuje pot na Severni tečaj. Prispeta na Finsko, kjer stara Finka Gerdi pove, da se bo kmalu srečala s Snežno kraljico. Gerda naj bi v sebi imela moč, čisto in brezpogojno ljubezen, s katero bo premagala Snežno kraljico.
6. prizor: Gerda prispe na mesto, kjer je severni sij najmočnejši in v daljavi zagleda ledeni dvorec Snežne kraljice. Išče v vseh sobanah in na koncu velike dvorane končno zagleda Kaja, ki sedi poleg prestola. Na prestolu sedi Snežna kraljica, ki namerava Kaja poljubiti, s čimer bi ga spremenila v ledeni kip. Gerda steče do Kaja in ga objame. Medtem ko Gerda poje uspavanko, Kaj začne jokati in njegovo ledeno srce se stopi. Snežna kraljica v tem trenutku ugotovi, da je njuna prijateljska ljubezen močnejša od njene ledene čarovnije. Gerda in Kaj odideta iz palače Snežne kraljice in se srečno vrneta domov.
Zaključek: Zapuščena Snežna kraljica zapoje žalostinko, zbor pa v odgovor tiho zapoje in dopušča možnost odpuščanja.

Hans Christian Andersen se je rodil 2. aprila 1805 v Odensu na Danskem, v družini revnega čevljarja in mame, ki je po smrti očeta morala sama prevzeti skrbi za sinčka. S samo štirinajstimi leti je Hans Christian odšel na pot v Køpenhagen, brez kakršne koli finančne pomoči. Odločil se je, da se vpiše v gledališko šolo in se posveti pisanju. Za sabo je poleg Snežne kraljice pustil bogato dediščino pravljic, kot so: Cesarjeva nova oblačila, Deklica z vžigalicami, Grdi raček, Kraljična na zrnu graha, Mala morska deklica, Palčica,… Kot pravljičar je bil izjemen predvsem zaradi pripovednega sloga in vsebine, saj je ustvarjal izrazito drugačne pripovedi, ki so odstopale od tradicije pripovedništva. Njegove pravljice so prevedene v več kot stopetindvajset jezikov. To mu je prineslo svetovno slavo. Umrl je v Køpenhagnu, 4. avgusta 1875.

Matthew King sodi v Veliki Britaniji med vodilne skladatelje svoje generacije. Njegovo glasbo izvajajo mnogi odlični britanski orkestri in glasbeniki, kot so sopranistka Jane Manning, godalna kvarteta Fitzwilliam in Brodsky, čelistka Natalie Clein, London Symphony Orchestra, Academy of St Martin in the Fields, oboist Christopher Redgate, kontratenor Michael Chance, pianist Derek Paravicini, hornist Richard Watkins, violinista Alina Ibraimova in Thomas Gould, … Njegova glasba se izvaja v Veliki Britaniji, Evropi, ZDA in Avstraliji. Je prejemnik pomembnih nagrad, kot so: Royal Philharmonic Society Award, London Brass Award, Friends of the Earth Composition Prize in John Armitage Composition Prize. Je avtor orkestralne glasbe, komorne glasbe, oper, klavirske glasbe in del za jazzovske ansamble. Znan je po tem, da rad komponira v različnih glasbenih slogih. Matthew King je tudi odličen koncertni pianist in mojster klavirske improvizacije. Predstavili so ga na številnih radijskih programih BBC. Bil je profesor kompozicije na Yehudi Menuhin School, sedaj pa poučuje kompozicijo na Guildhall School of Music and Drama.

Matthew King o naši uprizoritvi:
Navdušen sem, da je prišla Snežna kraljica v Ljubljano! Do te opere čutim neke vrste očetovsko ljubezen, saj je bila napisana v nekem drugem času (1992), ko sem bil še druga oseba in po letih bistveno bliže nocojšnjim mladim nastopajočim, kakor sem danes. Ta opera se igra z različnimi opernimi stili. Če bi danes svetoval samemu sebi kot mlademu skladatelju, bi si predlagal, naj se malo manj ukvarjam s pametnimi aluzijami in malo več z razvojem likov in pripovedovanjem zgodbe. Po drugi strani pa ima Snežna kraljica nek spontatni šarm in v resnici ne bi v njej najbrž prav ničesar spremenil. Hitra razlaga muzikalne naracije bo morda v pomoč: odločil sem se, da bom vsak del zgodbe napisal v drugačnem kompozicijskem slogu. V prvem prizoru dominira koral “Rože cveto” in dvanajsttonska lestvica, ki predstavlja Snežno kraljico. Glasba se giblje med Schönbergovim ekspresionizmom in Griegom, z namigi na Kurta Weila. V drugem prizoru sreča Gerda čarovnico, glasba pa izhaja iz madžarske ljudske glasbe in klezmerja. Tretji prizor (s Princeso in Vranom) je nekakšna baročna opera z arijami, recitativi, korali, zbori in plesi. Četrti prizor je čuden kabaret, kjer se morajo zboristi spremeniti v revolucionarje. Peti prizor (z Jelenom in Finko) ima wagnerjanski značaj, kajti Gerda junaško potuje na sever. V zaključnem prizoru zveni strašljiva palača Snežne kraljice kot javanski gamelan. Ko pa se Snežna kraljica pojavi, zapoje dolgo virtuozno arijo (originalni tekst je napisal libretist Andrew McKinnon v anglosaksonskem stihu), glasba je komponirana v polimetriji, kjer se različne plasti stalnih ritmičnih celic prepletajo s hodečim basom (“walking bass”). Opisal bi jo kot, … saj ne vem …, mešanico Stravinskega in jazza. Proti koncu spet zaslišimo uspavanko in opera z njo sklene krog.