Notne edicije
Aldo Kumar: Uspavanka in Korenjak
Aldo Kumar/Niko Grafenauer
USPAVANKA
Trililili, tralalala,
Pedenjped je sam doma.
V pedenjpostelji miži,
rjuho vleče na oči.
Tralalala, trililili,
zdaj še Pedenjpeda ni.
Šel je za devet gora,
prav nikogar ni doma.
KORENJAK
Pedenjped je korenjak,
malokdo mu je enak.
Zmerom hrabro se drži,
pred ničimer ne zbeži.
Naj preži sam volk za vrati,
noče k mamici zbežati.
Le roké da pred oči
in izdahne: mene ni!
SKLADATELJ ALDO KUMAR (1954) je študiral kompozicijo na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri prof. Alojzu Srebotnjaku in se izpopolnjeval na Poljskem pri B. Schaefferju in K. Meyerju. Njegov skladateljski opus obsega zborovsko, solistično, komorno, vokalno-instrumentalno, scensko in filmsko glasbo. Njegova dela so predstavljena na treh zgoščenkah in so bila izvedena na mnogih slovenskih in tujih koncertnih odrih. Sodeluje z različnimi dirigenti, gledališkimi hišami in režiserji. Za svoje delo je prejel več priznanj, med drugim Zlato ptico (1984), Pirnatovo nagrado (1980), nagrado Sterijinega pozorja za scensko glasbo (1987), prvo nagrado za filmsko glasbo na mednarodnem filmskem festivalu Montagna v Trentu (2000), nagrado ansambla Slovenicum, nagrado APZ Tone Tomšič, Borštnikovo nagrado za gledališko glasbo. Aldo Kumar sodi med najpogosteje izvajane slovenske skladatelje. Prve skladateljske izkušnje si je nabiral z zborovskimi skladbami, ki so zaradi izvirnosti vzbujale pozornost strokovnjakov, ter razveseljevale pevce in poslušalce. Čeprav je kasneje na instrumentalnem in simfoničnem področju ustvaril vrsto pomembnih del, mu je vokalna glasba ostala najbliže.
PESNIK NIKO GRAFENAUER (1940), avtor zbirke pesmi o Pedenjpedu, je zelo znan slovenski pesnik, pa tudi esejist, urednik in prevajalec. S svojimi deli nadaljujejo tradicijo najboljšega slovenskega pesništva za otroke. V pesmicah o Pedenjpedu na humoren in zanimiv način predstavi osrednji lik Pedenjpeda, ki je eden izmed najbolj prepoznavnih deških literarnih likov v slovenski mladinski književnosti. Primerjati bi ga bilo mogoče z likom dečka v Levstikovi zbirki Najdihojca in z Župančičevim Cicibanom.