Janez Močnik, urednik

Zborovski stavek je ostal tak, kakršnega je zapisal skladatelj. Napevi pesmi so ostali nedotaknjeni, majhne spremembe v ostalih glasovih so samo tam, kjer jih je narekovalo izboljšanje pevske linije, vendar so kljub temu ohranjene tipične Riharjeve značilnosti: pogosto prehajanje iz široke v ozko lego in obratno, protipostopi med altom in tenorjem, katerih posledica je prevelika razdalja med njima. Ohranjena je tudi večina »napak« (nepotrebne napačne podvojitve, napačni razvezi …), ki jih šolska harmonija preganja, a so pri Riharju tako pogoste, da upravičeno verjamemo, da si jih je privoščil zavestno, kadar se je to ujemalo z njegovimi estetskimi načeli. Zaradi izrazito previsoke lege soprana so nekatere pesmi postavljene v nižjo tonaliteto, iz česar izvirajo ustrezne spremembe v spodnjih glasovih.

Vsa besedila, razen latinskih himen, pripisujejo Blažu Potočniku, čeprav je nekatere samo »nabral« (in prvi objavil), kakor je sam zapisal na naslovnici prvih bukvic Svetih pesmi.

Natis pesmi ni samo spominska publikacija ob blagoslovitvi obnovljenega skladateljevega nagrobnika (15. september 2006, Ljubljansko Navje), ampak praktično darilo slovenskim zborom. Z njimi bodo v uporabni obliki dobili nekaj Riharjevih del, ki doslej niso bila na voljo, saj večina njih po prvi izdaji sredi 19. stoletja ni bila tiskana.

Ob 210. obletnici smrti prvega slovenskega pevoskladnika, Gregorja Riharja, so koncert s tem programom 21. novembra 2006 v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja izvedli trije ljubljanski zbori: MePZ Glasbene matice Ljubljana (Tomaž Tozon), cerkveni MePZ sv. Antona Padovanskega Ljubljana Vič (Tomaž Faganel) in MePZ Anton Foerster (Damijana Božič – Močnik).