SAMOSPEVI ZA BASBARITON IN KLAVIR so iz različnih časovnih obdobij. Najbolj zgodnja Koča na samoti (1956) in Godci (1957) sta sad skladateljevih mladostnih izkušenj, zadnji v zbirki, Krilata noč, pa je iz leta 2000. Različne so bile tudi pobude za nastanek. Godci, na besedilo Antona Bošteleta, so nastali kot poklon pesniku, župniku v Mežici. Vres je bil napisan na pobudo Jožka Kerta za dneve posvečene Francu Sušniku, ustanovitelju Gimnazije Ravne. Koča na samoti in Moje samote sta spontan odmev skladateljevega poslavljanja od mladosti. Samospev Krilata noč pa je nastal ob komponiranju kantate Božične zgodbe. Kljub različnosti je zbranim delom skupno dvoje: zavestna težnja po podobni zlitosti med pevskim glasom in klavirjem ter uokvirjenost v poznoromantično izraznost, odprto v novoklasično razširjeno tonalnost. Samospevi so natisnjeni po letu nastanka. Izvajajo se lahko posamič, v različnih povezavah ali vsi v zaporedju po izbiri izvajalca. Z zamenjavo ključa in ustrezno transpozicijo je mogoča izvedba tudi z ženskim glasom.

SKLADATELJ LOJZE LEBIČ (1934, Prevalje, Slovenija) je leta 1957 na Univerzi v Ljubljani diplomiral iz arheologije in leta 1972 na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je študiral dirigiranje pri Danilu Švari in kompozicijo pri Marjanu Kozini. Skladateljsko je izšel iz skupine Pro musica viva in se izpopolnjeval na poletnih tečajih za sodobno glasbo v Darmstadtu (Nemčija). Po intenzivnem in kritičnem soočenju s sodobnimi kompozicijskimi težnjami si je izoblikoval osebno govorico, ki je razpeta med zvočno silovitostjo ter meditativno zadržanostjo, svetovljansko modernostjo in svojsko občutljivostjo za dediščino preteklih kultur in civilizacij. Lebičeva dela so bila izvedena na številnih festivalih kot so Svetovni glasbeni dnevi Mednarodnega združenja za sodobno glasbo (Bruselj 1981; Zürich 1991; Bukarešta 1999; Yokohama 2001; Ljubljana 2003; Zagreb 2005), Glasbeni bienale Berlin, Glasbeni bienale Zagreb, Musikprotokoll v Gradcu, Pan Music festival Seul, Varšavska jesen, Trieste Prima, v okviru koncertov EBU v Jeruzalemu in drugod. Leta 1994 je prejel Prešernovo nagrado za dotedanji skladateljski opus. Od leta 1995 je redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, leta 2003 pa je bil izvoljen tudi za zunanjega člana Kraljeve flamske akademije za znanost in umetnost Belgije.