Notne edicije


Patrick Quaggiato: Zasadi si drevo


Zasadi si drevo (Franjo Rojec)
Bele vijolice (Franjo Rojec)
Poljske cvetlice (Franjo Rojec)
Kraljiček (Franjo Rojec)

Skladatelj o pesmih:
Pesnik Franjo Rojec je zaradi svojega načina izražanja dostopen vsem, še posebej otrokom. Ideje so zelo jasno orisane z uporabo besed, ki se z lahkoto vežejo na katerokoli melodijo. Rad piše o naravi, o tisti naravi, ki sem se je dotikal tudi sam, saj sva bila za kratek čas sovaščana: moja prva leta sem namreč preživel v Sovodnjah ob Soči. Njegove ideje in moj pogled se zato stikata in zaradi tega ustvarjam glasbo z njegovimi besedami.

Zasadi si drevo
A cappella skladbe so zelo pomembne za kvalitetno rast zbora. Res je, da so barvno manj bogate, ampak ne vsebujejo udarca klavirske note, kar daje skladbi večjo prožnost v vstopih in detajlih, saj glas zveni zelo drugače od klavirja. V kompoziciji Zasadi si drevo opazimo kontrast med ritmično ostrimi elementi ter blago vezano frazo, ki spominja na filmsko glasbo, z zaključno reminiscenco začetnega incipita.

Bele vijolice
Tekoča glasba pomaga interpretom, da prepričljivo zapojejo melodijo; klavirski part pa ni samo gola spremljava, ampak podpira in bogati eno-dvoglasne pevske linije. V drugem delu vstopi godalni kvartet, ki naj bi zvenel kot drug po razponu širši zbor. Kvartet ohranja harmonsko funkcijo, klavir pa pridobi »pritrkovalno« nalogo in spominja na zvončke (glockenspiel). Splošni zven skladbe se skuša približevati moderni pop glasbi.

Poljske cvetice
Za vsako novo skladbo skušam, če le zmorem, najti originalni element, da bi se ta skladba razlikovala od prejšnjih. To je lahko slog, struktura, polifonija, uporaba različnih zvočnih kombinacij (barv), iskanje akordalnih oz. harmonskih kombinacij itd. V kompozicji Poljske cvetlice sem poskusil uporabiti francosko neresno (swing) glasbo izpred pol stoletja. Zakaj zopet sežem po neresni glasbi? Ta mi daje možnost, da se izrazim v manj zahtevni in zato vsem bolj dostopni melodiji ter vsebuje ritmične elemente oz. lahke klišeje, ki pritegujejo zadnje generacije; vse skupaj pa postane še bolj sprejemljivo za katerokoli uho, tudi za tiste, ki se na glasbo ne spoznajo. Mnenja sem, da morajo otroci-pevci sprva glasbo vzljubiti in se potem z rastjo približati ter poglobiti v resno glasbo.

Kraljiček
Zelo dinamična podoba ptice me je privedla k pisanju ritmično igrive skladbe. V nadaljevanju sem vnesel vanjo nekatera tolkala, da še bolj poudarijo ritmični briljantni značaj.

Besedila pesmi:

Zasadi si drevo (Franjo Rojec)
Zasadi si drevo,
ti bo življenje bogatilo,
često se ob njem
bo srce veselilo.
Občudoval narave
boš ustvarjalno silo,
vzljubil neposredno,
kar z nami se rodi.

Bele vijolice (Franjo Rojec)
Belih vijolic
ponižen cvet
se med rosno travo
samotno svetlika,
v žlahtnem soju sni
lebdi ljubezni
nepozabna slika.
Tebi v pozen dar
poklanjam snežni cvet,
zasanjan v drhteči čar
mladostni neizbrisni svet.

Poljske cvetice (Franjo Rojec)
Pozabljeno cvetje
zelenih poljan
otožno sameva
v židani dan.

Nad trato barvito
pisanih lic
se sonce razdaja
ljubezni cvetic.

Poljske kraljice,
ponižne in skrite:
nežno privlačne,
nič manj plemenite.

Kraljiček (Franjo Rojec)
Droben kakor smet
je naš najmlajši ptiček,
prožen kakor vzmet
je pisani kraljiček.

Nemirno v zimskem jutru
po grmovju se premika,
urno hrane išče
in pogledu se izmika.

Neprestano poskakuje
in se v hipu skrije:
brž za ljubko taščico
mu mini-srček bije.



Patrick Quaggiato (1983) je leta 2008 na tržaškem glasbenem konservatoriju zaključil študij vokalne zborovske kompozicije in dirigiranja ter se dodatno izobraževal kot dirigent pihalnih orkestrov in kasneje nekaj le-teh tudi vodil. Udeležuje se tečajev s priznanimi skladatelji in dirigenti kot so Andrèe Waignein, Hardy Mertens, Lorenzo Pusceddu, Stephen Melillo, Jo Conjaerts, Marco Tamanini, Andraž Hauptman, Georg Grün in Stojan Kuret. Kot glasbeni pedagog je dejaven na več italijanskih glasbenih šolah. Kot tolkalist sodeluje z različnimi orkestri, s katerimi gostuje v različnih evropskih državah. Kot pevec in dirigent je sodeloval pri raznih pevskih sestavih, z njimi koncertiral in snemal zgoščenke. Kot skladatelj je najbolj zaželen na zborovskem področju, čeprav se v zadnjih letih posveča tudi instrumentalni in orkestrski glasbi. Njegove skladbe se pojavljajo na različnih zgoščenkah in zbirkah izdanih v Italiji in Sloveniji. Prisotne so v mnogih repertoarjih zborov na mednarodnih tekmovanjih, zbori pa zanje redno prejemajo priznanja. Za svoje skladateljsko delo je doslej prejel že vrsto nagrad, mdr. tudi nagrado Glasbene matice Ljubljana za najboljšo mladinsko skladbo na državnem zborovskem tekmovanju v Zagorju ob Savi leta 2010. Pesmi v tej zbirki so nastale po naročilu Glasbene matice za njen mladinski zbor.