Društvo slovenskih skladateljev je v letih 2023 in 2024 objavilo notne izdaje (muzicije) z dvanajstimi novimi samospevi za visoki glas in klavir, napisanih na besedila z nabožno vsebino Cvetane Priol, ki so nastali po naročilu sopranistke Maje Krevs. Povabilu k sodelovanju in pisanju novih skladb so se odzvali trije skladatelji: Tine Bec, Uršula Jašovec in Diana Novak.

Kdo je bila Cvetana Priol? Cvetana Priol se je rodila v Mariboru 19. februarja 1922 v globoko verni družini, oče Josip Priol pa je bil svetovno znan strokovnjak na področju sadjarstva in direktor sadjarskega inštituta v Mariboru. Cvetana je obiskovala osnovno šolo pri šolskih sestrah v Mariboru in se zatem vpisala na klasično gimnazijo. Bila je zelo nadarjena za glasbo in se je v gimnazijskih letih učila igranja na klavir. Leta 1941 je bila družina Priol pregnana v Gradec, Cvetana pa je zaradi dela v tovarni tankov hudo zbolela. Bolezen jo je nato spremljala vse življenje. Leta 1944 se je vpisala na študij glasbe na Glasbeni akademiji v Gradcu, po vrnitvi v Maribor leta 1945 pa je začela poučevati glasbo, med drugim deset let na Srednji glasbeni šoli Maribor. Po upokojitvi je na svojem domu poučevala dekleta v igranju harmonija in vzgajala cerkvene organistke, vseskozi pa je bila globoko verna in se je posvečala delu z bolniki. Umrla je v Mariboru 11. avgusta 1973, leta 2003 pa se je pričel postopek njene beatifikacije.

Tine Bec je iz njenega literarnega opusa za uglasbitev izbral štiri pesmi: Kralj neba, Uspavanka, V pustinjah zamorskih in Večer življenja. Primernejši so za mezzosopran, saj nobena skladba nima eksponiranih tonskih višin. Klavirska spremljava samospevov je enostavna in hkrati dovolj učinkovito podpira spevne vokalne linije. Ritmično najbolj razgibana sta samospeva Večer življenja in V pustinjah zamorskih, medtem ko Kralj neba in Uspavanka potekata v mirnejšem vzdušju in akordični spremljavi, ki podpira melodijo. Skladatelj je s svojim pevskim in pianističnim znanjem uspel oblikovati široko uporabne samospeve in z virtuoznostjo v klavirskem in vokalnem partu ni pretiraval.

Uršula Jašovec v samospevih Božji otrok, Kesanje, Ljubo Božje detece, Moje življenje predstavi nekoliko drugačen glasbeni jezik. Skladbi Božji otrok in Kesanje sta zahtevnejši, tako v smislu vodenja glasu, ki vsebuje zahtevnejše skoke, kot v smislu klavirske spremljave. V samospevih Ljubo Božje detece in Moje življenje preprostost in ponižnost besedila podpre tudi s klavirsko linijo, oblikovano na podlagi razloženih akordov. Skladbe so agogično in dinamično pestre, v izrazu pa z izjemo Božjega otroka lirične, meditativne in umirjenega karakterja.

Diana Novak je za uglasbitev izbrala besedila pesmi Križani, Večerna himna, Vladarju sveta in Z nami ostani, Gospod. Skladateljica je s kompozicijskimi sredstvi zelo naravno sledila poteku samega besedila. Klavirska spremljava je izjemno polna, z akordi v širokih legah ustvari zvočno podlago, na katero se lahko varno nasloni solistični glas. Samospevi so ritmično razgibani, avtorica v njih kombinira tridobne in dvodobne taktovske načine, ki pripomorejo k raznolikosti in plastičnemu podajanju besedila.

Notna izdaje (muzicije DSS) dopolnjujejo zbirko slovenskih samospevov na besedila s sakralno tematiko, gotovo pa bodo dobrodošle med izvajalci kot dopolnitev na koncertih s sakralno tematiko.

Ana Erčulj