Notne edicije
Uroš Rojko: Žabeceda
Uroš Rojko
ŽABECEDA
(Meta Rainer)
Mladi žabci vsi zelenci nadobudni so učenci,
le da disciplina v šoli prav odlična ni nikoli
in učitelj žabec Krak je v razredu siromak.
Kvak, kvak.
Ko na tablo piše s kredo dobro staro abecedo,
mali žabec jo popravi: »Črko Ž pred A postavi!«
»Abeceda ni za nas,« zaregljajo vsi v en glas,
»mi smo žabe, nismo abe. Žabeceda naj živi!
Kvak, kvak, kvak! Kvak, kvak, kvak!
Mi smo žabe, nismo abe. Žabeceda naj živi!«
»Pa še res je,« pritrdi jim učitelj žabec Krak.
Tidudidi, didudi, rega, rega, rega, kvak, kvak, kvak, kvak, kvak.
Skladatelj o pesmi:
“Tekst je slikovit in seveda kliče po uglasbitvi. Skladbico pa je treba izvesti s polno domišlije in igralsko-ambicionirano motivacijo. Zborček nekajkrat „zakvaka“ – hm, ni pa vsak kvak pravi kvak! Sam ga slišim bolj kot „quak“ – bolj zamolklega, kratkega, ne po dolenjsko zategnjenega, v grlu zadržanega, obvezno pa je potrebno zraven skomigniti z rameni. Če cel zborček skomigne z rameni, je tako, kot če se žaba napihne, reče „quak“ in spet uplahni.
Odločilno za uspešno izvajanje skladbe je pretiravanje v dinamiki. Na mestih kot „… in učitelj žabec Krak, je v razredu siromak“, kjer vsi pevci iz „najvišje“ tonske pozicije “glissandirajo“ navzdol (mesto je označeno s: parlato, kriče), je zaželena res prava kričeča masa otroških glasov – pomislite na kakšno risanko!
Tekst je zelo zabaven (seveda tudi poučen in to ne samo za žabe!), zato naj se tudi pevci pri izvedbi ZABAVAJO, tako, da se poslušalci lahko česa naučijo.
SKLADATELJ UROŠ ROJKO (1954, Ljubljana) je na Akademiji za glasbo v Ljubljani sprva študiral klarinet in nato kompozicijo pri prof. Urošu Kreku. Podiplomski študij kompozicije je v letih 1983-1986 nadaljeval na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu (prof. Klaus Huber) in v letih 1986-1989 na Visoki šoli za glasbo in upodabljajočo umetnost v Hamburgu (prof. György Ligeti). Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je od leta 2005 redni profesor za kompozicijo. Kot gostujoči profesor je sodeloval na številnih mednarodnih seminarjih in festivalih ter bil član žirij mednarodnih natečajev za kompozicijo. Za svoj obsežen skladateljski opus, v katerem so mnoga dela sad naročil pomembnih festivalov sodobne glasbe, je prejel vrsto mednarodnih priznanj in nagrad, mdr. leta 1988 tudi nagrado Prešernovega sklada. Njegove skladbe izvajajo na številnih mednarodnih odrih, mdr. tudi na festivalih sodobne glasbe v Darmstadtu, Milanu, Stuttgartu, Zagrebu, Parizu, Gradcu, Dunaju, Moskvi, Saarbrücknu, Yamaguchi, Berlinu in na ISCM svetovnih glasbenih dnevih. Njegov obsežen skladateljski opus obsega orkestralno, komorno, solistično, zborovsko, vokalno-instrumentalno, elektroakustično, didaktično in gledališko glasbo.