Seminar za zborovodje, 17.–18. in 24.–26. 2. 2017


NOVI AKORDI – SEMINAR ZA ZBOROVSKE DIRIGENTE

Voditelj seminarja: TOMAŽ FAGANEL
Datum: 17.–18. in 24.–26. 2. 2017
Kraj: Ljubljana, Vegova ulica 5, Glasbena matica, Lajovčeva dvorana
Demonstracijski zbori:
– Projektni komorni zbor Akademije za glasbo v Ljubljani, dirigenta Marko Vatovec in Sebastjan Vrhovnik
– Mešani komorni zbor Ljubljanski madrigalisti, dirigent Primož Malavašič
– Mešani pevski zbor Glasbene matice Ljubljana, dirigentka Živa Ploj Peršuh
– Komorni zbor Krog, dirigent Milivoj Šurbek
Sklepni koncert: 26. 2. 2017, ob 9.00, Ljubljana, Dvorana Kazina
Organizatorja tečaja: Glasbena matica Ljubljana in Akademija za glasbo v Ljubljani
Informacije: Lucija Pavlovič, organizator@glasbenematica.si, 051 359 313

Rok za prijavo je podaljšan: 15. 1. 2017

Voditelj seminarja:
Tomaž Faganel je orgle, solopetje, violino in muzikologijo študiral v Ljubljani, dirigiranje pa v Gradcu (M. Horvat) ter se izpopolnjeval pretežno v Avstriji (H. Swarowski, E. Ericson). Poučeval je  na ljubljanski Srednji glasbeni šoli, vodil je več zborov, med njimi Ljubljanski oktet, sodeloval je v cerkveni glasbi in raznovrstno glasbeno deloval. Petnajst sezon je vodil Akademski pevski zbor France Prešeren Kranj, nastopal doma in v tujini, uspel na tekmovanjih in sodeloval s Komornim ansamblom Slovenicum pri izvedbi kantatnih del. Z zborom Chorus N’omen je nastopal z a cappella in vokalno-inštrumentalnimi sporedi ter snemal, sodeloval je s Komornim zborom RTV Slovenija in Zborom Slovenske filharmonije. Devet sezon je vodil zbor Vox medicorum, od pomladi 2002 pa je dirigent Mešanega pevskega zbora sv. Anton Padovanski župnije Ljubljana – Vič. Več mandatov je deloval v odborih evropskega zborovskega združenja Europa Cantat in Mednarodnega zborovskega združenja IFCM. Od leta 1986 do 2008 je bil sodelavec Muzikološkega inštituta ZRC SAZU, kjer je raziskoval predvsem starejšo slovensko glasbo in urejal kritične izdaje slovenske glasbene dediščine. Je član žirij, posveča se uredniškemu delu ter mentorskemu delu z zbori in dirigenti.

Vsebina:
Vsebina tečaja bo temeljna slovenska zborovska glasba pretežno z začetka 20. stoletja, ki jo poznamo iz naše pomembne glasbene revije Novi akordi in je nastajala v krogu skladateljev, sodelavcev revije, v času, ko je svojo prvo koncertno-odrsko podobo dobivala tudi naša ljudska pesem. Izbrane skladbe, ki ponujajo splošne, posebne in izbrane možnosti raznovrstnega dirigentskega dela in usmerjanja tega dela, vsakovrstna tehnična vprašanja dirigiranja in rešitve, poglede na interpretacijo in njeno uresničitev, posebnosti in podrobnosti dela z zborom in vodenje izvajalcev od oblikovanja zvoka do vprašanja intonacije, časovno gospodaren študij skladbe od začetkov do izvedbe na odru, bodo udeleženci najprej spoznali teoretično in praktično, najprej brez zbora, nato pa praktično pred demonstracijskimi zbori. Svoje delo bodo predstavili na sklepnem koncertu tečaja.

Udeleženci:
K udeležbi vabimo zborovodje, ki želijo ob temeljnih slovenskih zborovskih skladbah izboljšati tehniko dirigiranja, učinkovitost svojega študija in vodenja, izpopolniti svoja za učinkovito dirigentsko delo potrebna teoretična vedenja o izvajani glasbi in praktične postopke in poti do njene uresničitve na odru ter poglobiti dirigentsko-praktična znanja o pomembnem delu zborovske literature.

Demonstracijski zbori:
Projektni komorni zbor Akademije za glasbo v Ljubljani bosta oblikovala dirigenta Marko Vatovec in Sebastjan Vrhovnik posebej za namen tega seminarja.

Mešani komorni zbor Ljubljanski madrigalisti so prepoznavna in uspešna slovenska vokalna zasedba, ustanovljena leta 1991. Zbor je od ustanovitve do leta 2001 vodil Matjaž Šček in ga uveljavil v slovenskem glasbenem prostoru, nato ga je za eno sezono prevzel Walter Lo Nigro. Leta 2003 je zborovsko vodenje prevzela Andreja Martinjak, njeno delo pa je od leta 2010 nadaljevala dirigentka Mateja Kališnik. Od leta 2014 zbor vodi zborovodja Primož Malavašič. Zbor se redno udeležuje raznih revij in tekmovanj, s katerih prihaja z zavidljivimi rezultati. Program zajema iz vseh zvrsti in obdobij zborovske glasbe: poustvarja izvirno slovensko zborovsko pesem in tisto iz svetovne vokalne zakladnice, renesančno in sodobno glasbo.

Mešani pevski zbor Glasbene matica Ljubljana je bil ustanovljen leta 1891 in je že s prvim dirigentom, Matejem Hubadom, doživel zlato dobo. Ustanovitev zbora je takrat pomenila pomemben mejnik v slovenskem zborovstvu in kvaliteten preskok v umetniškem poustvarjanju. Zbor je bil številen in stalen korpus, s katerim je društvo prirejalo vokalne in vokalno-instrumentalne koncerte tujih in slovenskih skladateljev. Njihovi koncerti so imeli reprezentativen značaj. Najpomembnejše programsko vodilo je bilo izvajanje izvirnih del slovenskih skladateljev. Kasneje je zbor izgubil prvenstvo med slovenskimi zbori, vseskozi pa je ostal aktiven in v določenem obdobju, ko je bila prepovedana vsa ostala dejavnost društva, tudi ohranjal njegovo kontinuiteto. V zadnjem obdobju je zbor v svoj repertoar ponovno začel uvrščati vokalno-instrumentalne skladbe: kantata Viktorja Parme Povodni mož (2012), kantata Tadeje Vulc Stara Ljubljana (2012), Magnificat Johna Rutterja (2013), Missa in Tempore Belli Josefa Haydna (2014). V sezoni 2015/2016 je umetniško vodstvo zbora prevzela dirigentka Živa Ploj Peršuh, ki si želi zbor vzpostaviti kot vodilno telo za izvajanje oratorijev, pasijonov in drugih vokalno-instrumentalnih del tujih in slovenskih avtorjev.

Komorni zbor Krog je bil ustanovljen leta 2005 kot manjši pevski ansambel, v katerem se prepletajo glasovi mladih, a vokalno izkušenih in zborovsko prekaljenih pevcev. Od ustanovitve je zbor zamenjal kar nekaj priznanih zborovodij, trenutno deluje pod vodstvom Milivoja Šurbka. Zbor se je udeležil že mnogih zborovskih tekmovanj in festivalov tako doma kot v tujini ter dosegel vidne uvrstitve in priznanja. Zadnje zlato odličje je prejel letos na mednarodnem tekmovanju v Herceg Novem. Zbor tudi redno sodeluje na seminarjih in tekmovanjih za dirigente. Pevci sodelujejo pri večjih vokalno-instrumentalnih koncertih kot je bila Mahlerjeva 8. simfonija in Haydnova Missa in tempore belli. V zadnjih sezonah je zbor na svojih letnih koncertih predstavil dela Monteverdija, Brahmsa, sakralni program 20. in 21. stoletja ter letos tudi skladbe izbranih slovenskih skladateljev.

 


Spored:

Novi akordi
(revija, letnik, številka, stran)

NA, 3, 1, 15       Gustav Ipavec: Kukavica
NA, 5, 4, 48       Stanko Premrl: Zdravica
NA, 6, 5, 50       Gojmir Krek: Tam na vrtni gredi
NA, 6, 3, 30       Emil Adamič: V snegu
NA, 7, 3, 29       Benjamin Ipavec: Ej, tedaj
NA, 10, 5, 52     Fran Gerbič: Klic pomladni
NA, 10, 6, 68     Janko Ravnik: Poljska pesem
NA, 10, 4, 44–46     Emil Adamič: Pusto je
NA, 11, 5, 53–54     Josip Pavčič: Če rdeče rože zapade sneg
NA, 12, 1, 7–8     Janko Ravnik: Ženjica
NA, 13, 4, 28       Marij Kogoj: Trenutek
NA, 5, 82/83       Josip Ipavec: Himna

Iz kroga Novih akordov

Emil Adamič
Večerna pesem
Če ti ne boš moj

Fran Gerbič
Bučelar

Marij Kogoj
Barčica

Mihael Rožanc
Da sem jaz ptičica

Priredbe ljudskih pesmi

prir. Matej Hubad
Škrjanček poje, žvrgoli
Srečno, srečno, ljubca moja
Rasti, rasti, rožmarin

prir. Marij Kogoj
Stoji mi polje

prir. Emil Adamič
Potrkan ples

prir. Zdravko Švikaršič
Pojdam u rute
So tri avbče rdeče

prir. Oskar Dev
Šocej moj sel
Stoji gartelc zagrajen
Ribce po murjici pvavajo

prir. Vasilij Mirk
Kolo
Kukovica
Še rožce so žalvale