Koncert
Harawi
Ciklus komorne glasbe V etru pesem
Barbara Jernejčič Fürst, mezzosopran
Nina Prešiček, klavir
Vstop je prost!
Spored
Olivier Messiaen (1908–1992)
Harawi: Chant de l’amour et de la mort / Pesem ljubezni in smrti (Olivier Messiaen)
1. La ville qui dormait, toi / Speče mesto, ti
2. Bonjour toi, colombe verte / O, dober dan, zelena golobica
3. Montagnes / Gore
4. Doundou tchil / Doundou tchil
5. L’amour de Piroutcha / Piroutchina ljubezen
6. Répétition planétaire / Planet se ponavlja
7. Adieu / Zbogom
8. Syllabes / Zlogi
9. L’escalier redit, gestes du soleil / Ponovno povedano stopnišče, kretnje sonca
10. Amour oiseau d’étoile / Ljubezen zvezdna ptica
11. Katchikatchi les étoiles / Zvezde Katchikatchi
12. Dans le noir / V temi
O sporedu
Harawi je lirični cikel za mezzosopran in klavir, ki ga je Olivier Messiaen napisal leta 1945 kot prvi del svoje “trilogije o ljubezni in smrti” (Harawi, Turangalîla-symphonie, Cinq Rechants). Večletno Messiaenovo raziskovanje teme Tristana in Izolde ga je pripeljalo do »Tristanove trilogije«. Začetek trilogije sestoji iz pesemskega ciklusa »Harawi« za glas in klavir s podnaslovom »Chant de l’amour et de la mort«. Beseda Harawi je vzeta iz jezika staroselcev Peruja in pomeni »pesem o ljubezni in smrti«. Govori o ljubezni para, ki se bo lahko združil šele po smrti, nekakšna južnoameriška verzija Tristana in Izolde. Tekst je poln simbolike in dolgih pasaž onomatopoetskih besed iz jezika Quechua: ponazarja človeško trpljenje in imitira ptičje petje. Messiaen je v ciklu združil eksotično poetiko, lastno simboliko (ptice, narava, vera) ter kompleksne ritmične in harmonske strukture. Besedila je večinoma napisal sam, vključil pa je tudi neprevedljive zloge in fraze v izmišljeni ali kečujski govorici, ki ustvarjajo močan čustven in mističen učinek.
Barbara Jernejčič Fürst je na bogati koncertni in operni poti poustvarila največja dela glasbene zakladnice. Sodeluje s številnimi orkestri in ansambli (Slovenska filharmonija, Simfonični orkester RTV Slovenija, Tonkünstler, Recreation, Slowind, La petite bande, Armonico Tributo Austria, Capella Musicae, Solamente naturali, Musica Aeterna, Mosaik, Klangforum Wien …). Redno nastopa tudi s kitaristom Žarkom Ignjatovićem, s katerim sta gostovala v Ameriki in Kanadi. Bila je članica Flamskega opernega studia v belgijskem Gentu in štipendistka Inštituta Steans za mlade umetnike v okviru Festivala Ravinia v Chicagu. Gostovala je na odrih Flamske opere v Gentu in Antwerpnu, ljubljanske in mariborske Opere, dunajske Komorne opere in Theather an der Wien, ter nastopila v okviru Festivala Ljubljana, Kogojevih dni, Poletja v stari Ljubljani, Slovenskih glasbenih dni, Koncertnega ateljeja DSS, Štajerske jeseni, Koroškega poletja, Festivala v Bregenzu, Styriarte, Mednarodnih tednov stare glasbe v Krieglachu, Pomladnega festivala v Musikvereinu, Festivala Retz, Zagrebškega bienala, Wien modern, Glasbene mladine Ljubljanske, Glasbene matice … Za domače in tuje založbe je posnela več zgoščenk, med drugim s samospevi Marija Kogoja, Jakoba Ježa, Lojzeta Lebiča, Pavla Šivica in Marijana Lipovška. Barbara Jernejčič Fürst je profesorica solopetja na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Magistrski študij zborovskega dirigiranja in operno-dramskega upodabljanja je zaključila pri Karlu-Ernstu Hoffmanu na Univerzi za glasbo v Gradcu. Izpopolnjevala se je na mojstrskih tečajih pri M. Lipovšek, Ch. Ludwig, D. Fischer-Dieskauju, M. Martinuju, R. Pirnayu, za baročno petje pa pri B. Schlick in Ch. Roussetu.
Pianistka Nina Prešiček se je v kratkem času pri nas uveljavila kot ena osrednjih izvajalk sodobne klasične glasbe tako slovenskih kot tujih skladateljev. Pri tem se projektov loteva drzno in domišljeno, večkrat v kombinaciji z drugimi umetniškimi izrazi in mediji. V nekaj letih je pripravila več odmevnih večmedijskih dogodkov , med njimi Ondine in Sono Mobile. Je izvrstna instrumentalistka, poustvarjalka, pa tudi glasbenica, ki misli glasbo in v njej išče nenehne kreativne izzive. Diplomirala je leta 2000, tri leta zatem pa končala podiplomski študij na Akademiji za glasbo v Stuttgartu pri Wolfgangu Bloserju. Istočasno je zaključila tudi podiplomski študij na državnem konservatorija v Toulousu (Francija) v razredu Thérèse Dussant. Leta 2005 je zaključila še magistrski študij muzikologije na pariški Sorboni. Izpopolnjevala se je na mojstrskih tečajih pod mentorstvom Jörga Demusa (Dunaj), Arba Valdme (Köln), Johna Perryja (Los Angeles), Dominiquea Merleta (Pariz) in drugih. V času študija je bila štipendistka Zoisovega sklada Republike Slovenije ter francoske vlade. Leta 2007 ji je bila dodeljena prestižna štipendija internacionalne fundacije Nadia in Lili Boulanger v Parizu.