Letos vas vabimo v osrčje Idrijskega hribovja, v nekdaj neposeljeno in težko dostopno kotlino, ki se je spremenila potem, ko so v njej po naključju odkrili tekočo kovino. Davnega leta 1490, nekaj let preden je Krištof Kolumb odkril Ameriko, so v Idriji našli živo srebro. Neprekinjeno petstoletno rudarjenje pod površjem mesta je pustilo več stokilometrski labirint rudniških rovov in z njimi povezano infrastrukturo, ki jo je leta 2012 UNESCO uvrstil na seznam svetovne kulturne dediščine.

Idrijsko živo srebro je zaradi svojih lastnosti že v predindustrijski dobi odigralo posebno vlogo v medicini in alkimiji, stoletja zatem pa je ključno sooblikovalo razvoj svetovne znanosti, gospodarstva, medicine, ekonomije in bilo nepogrešljivo v postopku amalgamiranja za pridobivanje zlata in srebra.

Rudnik je v Idrijo privabljal najuglednejše naravoslovce in tehnične ume tedanje Evrope, ki so skupaj z domačimi strokovnjaki snovali tehnične inovacije evropskega pomena, izkupiček od prodaje živega srebra pa je polnil blagajne monarhij in držav, ki so si rudnik lastile v različnih obdobjih.

Naše potovanje bomo začeli z ravninskim sprehodom ob rakah, tj. vodnem kanalu, ki je speljan ob reki Idrijci. Vodni tok iz teh kanalov je stoletja poganjal rudniške naprave, ki so črpale jamsko vodo in dvigovale rudo. Osrednji del obiska Idrije bo ogled najstarejšega dela rudnika živega srebra, tj. Antonijevega rova, po katerem nas bo popeljala Davorina Čebular.

Medtem ko so rudarji podzemlje Idrije spreminjali v labirint rovov, se je po zaslugi te srebrne tekočine razvijalo in raslo tudi mesto nad njim. V mestu z najdaljšo rudarsko zgodovino na Slovenskem se lahko pohvalijo tudi s prvim slovenskim zidanim gledališčem, prvo slovensko realko in enim najstarejših glasbenih društev, idrijsko rudarsko godbo.

Nad starim mestnim jedrom se dviga grad Gewerkenegg, posebnež med slovenskimi gradovi, saj nikoli ni bil domovanje plemiških družin. V začetku 16. stoletja je bil zgrajen v obrambne namene, za skladiščenje živega srebra in žita ter nastanitev rudniškega vodstva. Danes je v njem sedež Mestnega muzeja Idrija z več stalnimi razstavami. Ogledali si bomo razstavo o belih idrijskih čipkah, ki so jih v zavetju doma klekljale rudarske žene in s tem prispevale pomemben delež v družinski proračun.

Vljudno vabljeni na izlet, ki bo v četrtek, 4. junija 2026. Odhod iz Ljubljane (parkirišče na Dolgem mostu) bo ob 8.00, povratek pa predvidoma ob 17.00. Med ogledom mesta bo čas tudi za kosilo v gostilni Pri Škafarju, ki je znana po pripravi idrijskih lokalnih specialitet – predvsem idrijskih žlikrofov, smukavca in zeljševke.

Cena potovanja je 45,00 EUR (20–30 udeležencev) in vključuje vodenje, vstopnino in avtobusni prevoz. Cena ne vključuje kosila. Prispevek se plača organizatorju na dan potovanja.

Prijave zbiramo do 28. maja na e-naslov organizator@glasbenamatica.si ali po telefonu 051 359 313.