Koncert


Morska ura

4. februar 2025, ob 19:30
Ljubljana, Viteška dvorana v Križankah


MORSKA URA

Večer samospevov ob slovenskem kulturnem prazniku

Rebeka Pregelj, sopran
Marko Erzar, bariton
Anuša Plesničar, viola
Paolo Calligaris, fagot
Lovorka Nemeš Dular, klavir
Nina Prešiček, klavir
Vanja Iva Kretič, interpretacija poezije

4. februar 2025, ob 19.30
Viteška dvorana v Križankah

Vstop prost!

 

Spored

Klemen Leben (1983)
Morska ura (Brane Senegačnik), noviteta / sopran, viola, fagot, klavir
Sva (Brane Senegačnik), noviteta /sopran, viola, fagot, klavir

Tom Kobe (1988)
Obredi slovesa (David Bandelj), noviteta / bariton, viola, klavir

Bojan Glavina (1961)
Črn krik (Brane Senegačnik), noviteta / sopran, viola, fagot, klavir

***

Viktor Parma (1858–1924)
Projekt (Simon Gregorčič)
Poslednja noč (Anton Aškerc)

Anton Lajovic (1878–1960)
Veter veje (Aleksej Koljcov, prevod Cvetko Golar)
V mraku (Dragotin M. Domjanović)
Romanca (Josip Murn)

Jože Osana (1919–1996)
Jesenski spev (Franci Balantič)

Katarina Pustinek Rakar (1979)
Strunam (France Prešeren)
Uspavanka (Neža Maurer)
Po prečuti noči (Mila Kačič)

Davorin Dolinšek (1984)
Zarjovena dvičica, op. 22 (France Prešeren) krstna izvedba


REBEKA PREGELJ je z Diploma summa cum laude zaključila magistrski študij petja na Akademiji za glasbo UL v razredu Barbare Jernejčič Fürst. Uveljavila se je kot uspešna izvajalka različnih obdobij in stilov tako za področje opere kot za področje koncertnega petja in samospeva. Upodobila je naslovno vlogo v Händlovi operi Agrippina, vlogo Laurette (Puccini, Gianni Schicchi), Paquette (Bernstein, Kandid) ter v koncertnih verzijah oper nastopila kot Susanna (Mozart, Figarova svatba), Violetta Valery (Verdi, La Traviata), Rosina (Rossini, Seviljski brivec), Micaëla (Bizet, Carmen). Leta 2024 je na Festivalu Ljubljana pod taktirko Maestra Georga Pehlivaniana nastopila kot Mimì v koncertni izvedbi opere La Bohème. Je prejemnica številnih nagrad in priznanj na državnih in mednarodnih tekmovanjih (TEMSIG, Lav Mirski, Seghizzi …). Kot solistka je nastopila pri izvedbi Pergolesijevega dela Stabat Mater, Bachovega Magnificata v D-duru ter Haydnovi Mali orgelski maši. Uveljavlja se tudi kot interpretka sodobne glasbe. Poleg izvajanja svetovnega sodobnega repertoarja je sodelovala pri krstnih izvedbah del slovenskih skladateljev T. Svete, D. Močnik, B. Šaljić Podešva ter pri krstnih izvedbah sodobnih oper. Z ansamblom Neofonía je izvedla virtuozno skladbo Voi(rex) skladatelja Philippa Lerouxa. Nastopila je na mnogih festivalih v Sloveniji, Avstriji, Italiji in na Hrvaškem (Festival Ljubljana, Mahler Forum, Altolivenzafestival, Kaiser Karl Festival, Kogojevi dnevi, Imago Sloveniae …). Sodelovala je z dirigenti kot so G. Pehlivanian, S. Loy, S. Dvoršak, E. Mihajlović, N. Firšt, M. Grdadolnik, M. Lavrenčič, T. Draksler. Za svoje umetniške dosežke je poleg Prešernove nagrade Akademije za glasbo prejela Priznanje za posebne dosežke Univerze v Ljubljani ter občinsko nagrado Občine Šempeter – Vrtojba.

Baritonist MARKO ERZAR je magistriral iz petja na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani v razredu Barbare Jernejčič Fürst. Izobraževal se je pri Matjažu Robavsu, Marcosu Finku, Ludovicu Tezieru, Tommiju Hakali in Valdisu Jansonsu. V svoji karieri je debitiral v Mozartovih operah kot Govornik in Papageno v Čarobni piščali, Don Juan v Don Juanu ter Figaro in Grof Almaviva v Figarovi svatbi. Nastopil je tudi kot Alvar v Galantnih muzah J. P. Rameauja, kot Gandalf v Hobitu D. Burryja, kot bratec v Veveriček posebne sorte I. Kocena, kot Prešeren v Juliji A. Makovaca, kot Voltaire/Pangloss/Martin v Kandidu L. Bernsteina, kot Klavdij v Händlovi Agrippini, kot Terorist v Menottijevi operi Deček, ki je prehitro rasel, kot Frank v Straussovem Netopirju ter kot Nočni čuvaj v operi Kekec in škrat skovik T. Habeta. Kot zborist in solist redno sodeluje s Slovenskim komornim glasbenim gledališčem, Zavodom PerArtem, SNG Opera in balet Ljubljana, SNG Maribor, Glasbeno matico Ljubljana in Glasbeno mladino Slovenije. Je dobitnik Prešernove nagrade Akademije za glasbo UL in več nagrad na mednarodnih pevskih tekmovanjih.

LOVORKA NEMEŠ DULAR je glasbenica širokega formata, predana tako solističnemu kot komornemu muziciranju, pedagoškemu delu in muzikološki dejavnosti. Glasbena pot jo je vodila od Dubravke Tomšič Srebotnjak (Ljubljana), Arba Valdme (Köln), Konstantina Bogina (Bergamo) do Marine Horak (Ljubljana). Med šolanjem je znanje bogatila še pri mnogih drugih profesorjih. Zaradi želje po prodiranju v bistvo glasbe je študirala tudi muzikologijo. Čeprav se znajde v različnih glasbenih stilih, se najraje poglablja v redko izvajana dela in v novo glasbo. Je analitična, radovedna, preučuje in doživlja glasbo z različnih zornih kotov. Sodelovala je na različnih festivalih doma in po Evropi (Poletje v Stari Ljubljani, Veris, Arsana, Sarajevska zima, Jesenske muzičke svečanosti, Erik Satie idr.). V zadnjih letih je posnela nekaj zgoščenk kot solistka in v različnih ansamblih. Veliko snema za arhiv RTV Slovenija in sodeluje v različnih glasbenih zasedbah.

ANUŠA PLESNIČAR je študirala violo na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri Mileju Kosiju in Maji Rome, na Privatni univerzi za glasbo in umetnost na Dunaju pri Herbertu Müllerja ter na Visoki šoli za glasbo v Detmoldu, kjer je tudi magistrirala pri Veitu Hertensteinu. Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je zaključila študij muzikologije, znanstveno raziskovalno dejavnost na tem področju pa nadaljuje na doktorski stopnji. Kot solistka, komorna glasbenica ter članica simfoničnih orkestrov je sodelovala z različnimi sestavi: Camerata medica, Godalni kvartet Arseia, Godalni kvintet Vero, Simfonični orkester Hiše kulture Celje, Orkester Akademije Branimir Slokar, Mladi ljubljanski solisti, Mednarodni orkester EUphony Youth Orchestra, Simfonični orkester SFK Celovec, Komorni orkester DKO Detmold, Komorni orkester Dunaj, Ansambel za sodobno glasbo »Ear-quake« Detmold, Orkester SNG Opera in balet Ljubljana, Orkester Slovenske filharmonije, Simfonični orkester RTV Slovenija, Orkester Slovenskega komornega glasbenega gledališča, Simfonični orkester Alumni, Komorni orkester Amadeo, Mednarodni festivalski orkester ONO. Aktivna je tudi kot glasbena pedagoginja, deluje pa tudi na področju glasbene publicistike in glasbene produkcije.

PAOLO CALLIGARIS je pridobil osnovno glasbeno izobrazbo na Glasbenem konservatoriju v Vidmu pri G. Grassiju in po treh letih študij nadaljeval v Torinu pri V. Menghiniju. Diplomiral je leta 1996 v razredu S. Canutija v Castelfrancu Veneto. Izpopolnjeval se je pri M. Costantiniju v Rimu in O. Danziju v Portogruaru. Bil je član pihalnega tria Trio d’ance di Udine, s katerim je zmagal na številnih mednarodnih tekmovanjih komorne glasbe v Italiji. Od leta 1992 do leta 1997 je bil solo fagotist Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, zdaj pa je solo fagotist Orkestra Slovenske filharmonije. Je član pihalnega kvinteta Slowind, s katerim je prejel Župančičevo nagrado in nagrado Prešernova sklada. Redno sodeluje s priznanimi orkestri, kot Komorni orkester Mantove in Padove ter ansambel Camerata Bern. Dvanajst let je poučeval fagot in komorno glasbo na Glasbenem konservatoriju v Celovcu, kot gostujoči profesor je deloval tudi na državnem konservatoriju v Vidmu in na mednarodnih poletnih glasbenih tečajih v Sloveniji in tujini, ves čas pa dejavno sodeluje s Glasbenim centrom Edgar Willems v Ljubljani.

VANJA IVA KRETIČ je zaključila magistrski študij Oblike govora na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani. Od leta 2016 je samozaposlena v kulturi in nastopa kot igralka, animatorka lutk, moderatorka prireditev, svoj glas pa posoja tudi pri sinhronizaciji risank. Pomemben del njenega ustvarjanja predstavljajo avtorske kamišibaj predstave. Leta 2021 je na 9. slovenskem festivalu kamišibaj gledališča v Velenju za svojo magistrsko produkcijo Kajuh (dokumentarni literarni kamišibaj o Karlu Destovniku) prejela posebno priznanje strokovne komisije, isto leto pa še Prešernovo nagrado AGRFT. Leta 2023 je za kamišibaj Tja med ljudi bova, deklica, šla … (ljubezenska pisma med Kajuhom in Silvo) prejela mednarodno nagrado strokovne žirije in nagrado Morigenos, ter najvišjo stanovsko nagrado Zlati kamišibaj 2023. Je igralka v lutkovnih predstavah na Ljubljanskem gradu in v Lutkovnemu gledališču Fru-Fru.